Schengenfest bo letos gostil Rudimental DJ Set - gre za drugačno izkušnjo didžejskih setov, kot smo jih vajeni, saj posnete matrice spremlja trobentar Mark Crown. Poleg njega pa trio sestavljata še Leon Rolle (alias DJ Locksmith) in Thomas Jules. Foto: EPA
Schengenfest bo letos gostil Rudimental DJ Set - gre za drugačno izkušnjo didžejskih setov, kot smo jih vajeni, saj posnete matrice spremlja trobentar Mark Crown. Poleg njega pa trio sestavljata še Leon Rolle (alias DJ Locksmith) in Thomas Jules. Foto: EPA
false
Letošnji festival so organizatorji premaknili na sredino tedna, tako da bo potekal od srede do sobote. Z možnostjo kampiranja od ponedeljka do ponedeljka. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Morcheeba
Na festival letos prihajajo Rudimental - s svojo DJ postavo, Guano Apes, Asian Dub Foundation, Magnifico, Niet, Siddharta, S.A.R.S., Elvis Jackson, Elemental, Gramophonedzie z live izvedbo, Zablujena generacija, Noctiferia, Vlado Kreslin in Mali bogovi in drugi. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Guano Apes
Po letu 2011, ko so nastopili na Rock Otočcu, se v Slovenijo vračajo Guano Apes. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 1994 je lani - ob 20. obletnici delovanja - izdala nov studijski izdelek Offline. Foto: MMC RTV SLO
false
Prav tako leta 2011 so na slovenskih odrih stali Asian Dub Foundation. Nastopili so na festivalu Lent. Foto: EPA
false
Po sedmih letih se na oder Schengenfesta vrača Magnifico, ki je nastopil na prvi izvedbi festivala. Takrat še ob boku Alye, 6 Pack Čukurja, I.C.E. ... Foto: BoBo
Tomi M.
Po izdaji novega albuma se vrača v Vinico tudi Siddharta. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Gramophonedzie
Prihaja še en stari znanec slovenskih odrov, didžej Gramophonedzie - tokrat prvič v družbi inštrumentalistov. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Vlado Kreslin
Po letu dni se vrača tudi Vlado Kreslin v družbi Malih bogov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
false
Med dobrodošlimi novostmi programa so se letos znašli hiphop kolektiv Elemental in raperka Sassja. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Pendulum DJ Set
Organizatorji pa letos vračajo na elektronski oder preverjeno kombinacijo: Pendulum DJ Set in domači Hex, in sicer v petek. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Promocijo letošnjega festivala so na začetku leta zasenčile objave nekaterih glasbenih izvajalcev, ki so v Vinici nastopili lani, toda za svoj nastop niso prejeli plačila. Lansko izvedbo, ki je bila po seznamu nastopajočih najmočnejša do zdaj (na odru so se zvrstili Die Antwoord, H.I.M., Morcheeba in ostali), je dodatno otežilo močno deževje. Tudi to je pripomoglo k manjšemu obisku in posledično večjim stroškom za organizatorje.

"Hočemo dokazati, da nismo neplačniki, ampak da smo samo prišli v položaj, v katerem bi marsikdo odnehal in zaključil zgodbo. Edino festival lahko reši godljo. Za sabo nimamo stricev, ki lahko to pokrijejo," je za MMC dejal eden izmed organizatorjev Darjan Moravec.

Celoten pogovor z njim in drugim delom organizacijske ekipe - Jernejem Zajcem - si lahko preberete spodaj.


Pred nekaj dnevi smo lahko na Večeru zasledili prispevek, da slovenske festivale rešujejo tuji gostje. Kaj pa Schengenfest? Kdo ga rešuje?
DM: Vedno bolj ga rešujejo tuji obiskovalci. Lani, ko je bilo slabo vreme, ga niso rešili in še vedno krpamo razliko za nazaj, ampak brez njih bi nam bilo še težje. Tujcev je vse več, toda ne moreš se zanesti le na njih. Naš festival v veliki večini še vedno obiskujejo Slovenci, tako da ga oni rešujejo. Odvisni smo od domačega občinstva in delamo za njih.
JZ: Tujec lažje odšteje več za vstopnico in posledično lahko zaradi njih organiziramo festival z boljšim seznamom nastopajočih.
DM: Srečo imamo, ker smo od Zagreba oddaljeni 45 minut. Čeprav je tam slabši standard kot pri nas, lahko najdeš neko kritično maso, ki obišče festival, zato imamo tudi letos močno promocijo tam. Tako da od tujcev najbolj računamo na Hrvate. Drugo dimenzijo obiskovalcev pa privabijo same skupine. Kot festival težko pridemo do tujcev.
JZ: Poskušamo stopiti v stik prek agencij, toda te so zelo nezaupljive. Potrebujemo čas.
DM: Še vedno iščemo partnerja v tujini, ki bi pripeljal tuje goste v Vinico. Tujec lažje kupi vstopnico ali dopust na Kolpi, če mu ga ponudi domačin.

Kaj pa partnerska navezava s festivali v tujini? Ste kdaj razmišljali o tem?
DM: Vse je v zraku. Imamo namen, da bi se enkrat povezali s kakšnim tujim festivalom, ker bi bilo lažje za privabljanje tako obiskovalcev kot nastopajočih skupin. Toda pri povezovanju je tako, da moraš najti nekoga, kjer bo korist vzajemna. Če bi iskali samo nekoga, od katerega bi imeli mi koristi, ne bi šlo.
JZ: Težko je najti nekoga zanesljivega.

Ko danes rečeš Schengenfest, kako uveljavljena je znamka? Lahko z imenom pripelješ nastopajoče, kot so Guano Apes, Asian Dub Foundation …?
DM: Mi največ stavimo na občutek festivala. V velikosti se izgubi čar. S seznamom nastopajočih se ne moremo primerjati z velikimi tujimi festivali, recimo s festivalom InMusic. Nikoli ne bomo mogli ponoviti česa takega v Vinici, dvomim, da bi lahko Slovenija gostila tako velik festival. Radi bi obdržali 7.000 do 8.000 ljudi na dan in imeli z njimi neposreden stik. Tako da obiskovalec ne bo čutil, kot da je le ena številka, ampak da se nekdo ukvarja z njim. Seznam nastopajočih nam je pomemben, poskušali bomo pripeljati čim več mlajših in manj uveljavljenih skupin, toda v Sloveniji še vedno potrebuješ ime, ki pritegne.
Največ stavimo na Kolpo – lepo, čisto in upamo, da letos toplo – in naravo. Zato smo tudi letos spremenili prostor za kampiranje. Končno smo se povezali z okoliškimi kampi, kjer bodo lahko obiskovalci taborili v senci.

Ste tudi zaradi tega občutka premaknili festival na sredino tedna? Glede na to, da je do zdaj potekal ob koncu tedna, zakaj ta sprememba?
DM: Hoteli smo vzpostaviti neke vrste festivalske počitnice. Prav tako pa se nam je zdel festivalski občutek ob nedeljah ustvarjen na silo. Vedno smo imeli zadnji dan najmočnejše zasedbe, toda prišli smo do zaključka, da morda ljudje ostajajo samo zaradi njih. V ponedeljek ob devetih zjutraj tako ni bilo več nikogar, ker so imeli že službe in odhajali smo nejevoljni. Poslušali smo nasvete, da opustimo nedeljski program in namesto njih začnemo dan prej. Ljudje bodo tako lahko zdaj v kampu ostali celo do ponedeljka zjutraj, dogajanje pa bo zaključeno v noči na nedeljo.

Kako pa je s privabljanjem skupin med tednom?
DM: Lažje je. Tako Guano Apes kot Asian Dub Foundation bodo nastopili v četrtek. V petek jih ne bi mogli dobiti. No, morda bi jih lahko, če bi ponudili kakšen evro več, kar je za nas nemogoče. Pa radi bi, da ljudje pridejo že od ponedeljka, tako da je sedemdnevna in štiridnevna vstopnica približno enaka – s cenovnega vidika.

Koliko je postal Schengenfest zanimiv za zunanje partnerje: za podjetnike, lokalno skupnost?
DM: Vedno bolj. Žalostno je, da te vidijo šele, ko si že skoraj na meji med propadom in preživetjem. Tudi lažje dobimo sponzorje – toda to ne pomeni, da se kopljemo v ponudbah. Lokalno pa … Občina Črnomelj ni ravno bogata, tako da nam pomagajo po vseh svojih močeh, toda ne ravno finančnem. Pomoč je dobra, kajti če ne bi bila, festival ne bi preživel. Prav tako pa cela Vinica živi s tem. Kar cenimo in se jim skušamo odkupiti s popusti na vstopnice. Letos smo dali celo popust za Belokranjce. Želimo, da se ljudje zavedajo, da jih vidimo. Letos smo imeli celo idejo, da bi imeli belokranjsko kuhinjo, toda morda v bližnji prihodnosti.

Kako pa gleda na vas bližnja okolica, glede na to, da se bo festival razširil na cel teden?
Glede glasbe in hrupa ostaja ista časovni razpored – samo dnevi so se spremenili. Čez dan pa mislim, da nismo tako moteči. Od lani imamo ene superge na električnem kablu, ki visijo že vse leto, in nikogar ne moti. Vedno pa se najde nekdo, ki mu ne ustreza. Toda tako je povsod. Je pa 95 odstotkov ljudi, ki podpirajo festival – tudi starejši. Ti imajo pa sploh brezplačen vstop.

Kakšno rešitev ste našli letos za vse tiste radovedneže, ki so lani gledali koncerte s ceste?
DM: Letos smo prestavili oder nazaj, kot je že nekoč bil. Lani je bil test, saj nas je na starem mestu poplavilo. Če bi ostal tam, kot je, bi morali odpovedati festival. Bila je sreča v nesreči. Predvideli smo, kaj se bo zgodilo, in enostavno ga nismo drugače obrniti.
JZ: Mislili smo, da bo številka ljudi zgoraj manjša, da ga bo gledalo nekaj domačinov. To za nas ne bi bila težava. Nato pa so se kar vsi postavili.
DM: Ljudje pa smo takšni - če nekaj ni treba, zakaj bi. Toda letos ne bo na tej strani s cesto nič. Zgoraj bo "vip" loža za Viničane, ki so vsako leto tam – to nas ne moti. Moti nas izkoriščanje, ko nekdo nad nami postavi točilni pult, potem pride še slovenski pivovar in deli palete piva … Eno z drugim te odnese. Nihče pa ne vidi, da je to škodoželjnost. Toda nočemo se spuščati na njihovo raven.
Letos potrebujemo samo sonce. Lani nismo mogli narediti več, kot smo. Pripeljali smo 40 ton sekancev, z devetimi kamioni smo jih odpeljali po čiščenju. A videti je bilo grozno.

Kakšna je bila vajina reakcija, ko so se oglasile skupine, da niso dobili plačila?
DM: Bilo je težko. Ena od najtežjih stvari. Niso ostali brez denarja le izvajalci, tudi drugi. Z nekaterimi smo se dogovorili, da bo plačilo. Pri drugih pa se je pojavilo nezaupanja, da ni tako, kot smo rekli. Bilo nam je žal, da se je tako zgodilo. Ime hitro zgubiš, zaupanje pa si pridobiš precej težje. Hočemo dokazati, da nismo neplačniki, ampak da smo samo prišli v položaj, v katerem bi marsikdo odnehal in končal zgodbo. Samo festival lahko reši godljo. Za sabo nimamo stricev, ki lahko to pokrijejo.
JZ: Eni razumejo, drugi ne. To so težave, ki se rešujejo na dolgi rok.
DM: Jasno nam je, da moramo poplačati dolgove. Lahko je govoriti o slabih stvareh, težko pa jih je preživljati in rešiti. Nas je zabolelo. Ampak nismo bili tiho, povedali smo, kako je bilo.

Ste zdaj že polovili izgubo?
DM: Nekaj smo. Izvajalce smo poplačali, toda tu so še podjetja, ki že dalj delajo z nami, in verjamejo, da bo dolg poplačan. Je pa res, da smo prav lani želeli prestopiti še eno mejo: imeli smo najmočnejše skupine, dobili pa najslabše mogoče razmere. Kolpa je bila v četrtek meter višja, kot je zdaj. Slapa sredi reke ni bilo mogoče videti. Jokal sem tam. Na začetku se je pojavila gneča pri vhodu, Morcheebo je dež zalil na odru, trasa, kjer je bil festival, je bila prekopana dva meseca prej, ker je Vinica dobila novo kanalizacijsko napeljavo, zato se ni vse usedlo, na koncu pa se je vsa voda s hriba zlila na prizorišče … Ne vem, kaj ni šlo lani narobe. Je pa bila lekcija za naprej. Zdaj vemo, da to ni nemogoče, ampak letos se kaj takšnega ne more ponoviti.

Kakšna bo postavitev glavnega in elektronskega odra?
DM: Takšna kot pred dvema letoma. Elektronski oder bo stal za gostinskim objektom. Včasih je stal obrnjen proti kampu, zdaj bo proti gradu, in sicer zato, ker manjšamo stroške in ga bomo izkoristili še za oder ob plaži čez dan.

Gredo Rudimental DJ na elektronski ali glavni oder?
DM: Na glavni. Pridejo trije člani: didžej, MC in saksofonist. Seveda bi gostili Rudimental live, toda gre za prevelik strošek. Toda lepo bo sodil na glavni oder, saj bo pred njimi Gramophonedzie Live. Prvič. Petek smo razglasili za slovenski dan (smeh) in Pendulum, ki se je že izkazal za dobitno kombinacijo na festivalu. Četrtek pa je rokerski. Letos nam je tako prvič uspelo, da imamo razvrščene skupine po žanru, s tem, da je sreda metalska. Lani smo šli iz ene skrajnosti v drugo, letos pa je bolj festivalska glasbena postava. Toda tako je v Sloveniji: vzameš, kar dobiš. Nimaš možnosti izbire. Prilagajamo se.

Kako uspešno pa je bilo partnerstvo s Kino Šiška lani? Zdelo se je, da je bil petek – torej dan Kina Šiške, veliko bolj promoviran, kot drugi dnevi in temu sorazmeren je bil tudi na koncu obisk.
DM: Partnerstvo je bilo narejeno za Die Antwoord. Nam ni žal, da smo imeli tak program, kot smo ga imeli. Mogoče bi lahko lani izločili iz programa Morcheebo, toda prej nismo razmišljali o tem.
JZ: Lažje bi nam bilo s stroškovnega vidika.
DM: Die Antwoord nam je dal novo razsežnost in lepo je, ko ga vidimo med preteklimi izvajalci. Zelo je bila odmevna njihova fotografija sredi nasada industrijske konoplje pred nastopom. V ponedeljek po festivalu me je klicala policija, da morajo to zgodbo raziskati (smeh). Prosti čas so preživljali v Dolenjskih Toplicah in so se kopali z drugimi obiskovalci. Bila je lepa reklama za Slovenijo.