Lepota bivanja
Akcenti v kavarni Rog so bakreni, saj sta hotela Aleš in Špela ustvariti vzdušje kavarne, ki je vpeta v balkanski prostor, kjer se kava kuha tudi v bakrenih džezvah. Foto: Matevž Paternoster
Na vrtu kavarne Rog so stoli Gozd (Forest Armchair, JANUS et Cie), pri katerih so v zelo klasično obliko stola izrezane oblike drevesa z vejami, s čimer se ustvari transparentnost, kar daje vrtu zračnost in nenatrpanost. Foto: Katja Štok
Špela Leskovic in Aleš Košak sta tandem arhitekturnega biroja AKSL arhitekti in sta podpisana pod številne arhitekturne zasnove in interierje hotelov, trgovin, restavracij in kavarn, kot so trgovina Sisi, hotel Pr'Govedarjo in restavracija Valvas'or. Foto: Ana Hribar
       Zelo mi je žal, da notranje oblikovanje ni samostojni študij na fakulteti, saj bi lahko veliko ljudi razumelo, da oblikovanje interierja ne pomeni, da 'daš lepe pouštrčke na zofo', ampak da je oblikovanje interierja arhitektura, ki se zgodi znotraj neke arhitekture.       
 Špela Leskovic o tem, da v Sloveniji na fakulteti za arhitekturo ne obstaja samostojna smer notranjega oblikovanja
V kavarni 13 sta Aleš in Špela že tako majhen prostor še dodatno zmanjšala, čeprav je učinek ravno nasproten. Prostor sta od vbodne stene še pomanjšala, da sta pridobila izdolbene prostore za sedenje. Foto: Ana Hribar
13
V kavarni 13 sta na vrtu uporabila ikono industrijske estetike stole Tolix, ki jih je na začetku 20. stoletja v Franciji oblikoval Xavier Pauchard. Leta 1907 je Pauchard pri oblikovanju uporabil postopek galvanizacije, s čimer je izboljšal videz kovinskega izdelka in preprečil korozijo. Foto: Katja Štok

Dodaj v

Foto: Kavarni Rog in 13 - glamurozno, prefinjeno, nostalgično

MMC po poteh oblikovalsko zanimivih lokalov v središču prestolnice
21. avgust 2014 ob 06:38,
zadnji poseg: 21. avgust 2014 ob 08:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Igra kontrastov in teksture ni edina rdeča nit kavarne Rog in kavarne 13 (AKSL arhitekti). Koliko ljudi bi pomislilo, da lahko s talnimi ploščicami narediš večjo zgodbo kot z dragim kosom pohištva?

Pod arhitekturno zasnovo in interier tako kavarne 13 v bližini ljubljanskih Križank kot kavarne Rog na Petkovškovem nabrežju v neposredni bližini nekdanje tovarne koles Rog je podpisan arhitekturni biro AKSL arhitekti. Nekaj je gotovo, Aleš Košak in Špela Leskovic hodita po robu, a se z domiselnimi rešitvami vedno ujameta, kot riba na trnek. Namreč, arhitekturno sterilnost, v katero tako rado zanese arhitekte, sta v obeh kavarnah na luciden način predrla s kontrastom temno-svetlih tonov in uporabo teksture. V interierju pa je čutiti tako žensko kot moško logiko.


Na MMC-ju bomo vsak četrtek v avgustu predstavili lokal iz središča Ljubljane, ki ga zaznamuje zanimiv, svež in unikaten interier.

Če imate lokal, ki ustreza opisu, tudi v vašem kraju, pošljite predlog na katja.stok@rtvslo.si.

Preberite:
- Bikofe, urbani retro v središču Ljubljane

- TOZD, kjer lahko kupiš vse, razen osebja


Kavarna Rog

"V kavarno greš, da se družiš, da se razvijejo dobre debate in pije dobra kava. Kjer na plan potegneš list papirja in nekaj skiciraš, ali pa je preprosto le prostor, v katerega se umakneš," pojasni Špela. Koncept, ki so ga prakticirali v vseh slovitih dunajskih in praških kavarnah, s katerim sta se spogledovala tudi Špela in Aleš.

A pri zasnovi kavarne Rog je bilo nekaj jasno - zgodbi nekdanje usnjarne in tovarne koles Rog se nista mogla izogniti, čeprav je nista postavila na prvo mesto. Spomin na propadlo tovarno je ohranjen z umetniškim delom na čisto zadnji steni kavarne in fantazijskim izrisom koles na črni steni, ki je narisan z nepralno belo barvo in ima učinek krede. Prepletanje zgodovine, ki se ohranja tudi z upoštevanjem starega obokanega volumna prostora, z novodobno industrijsko ostrino in organsko uporabo lesa, je projekt arhitekturnega biroja uvrstilo v ožji izbor ene najbolj priznanih evropskih arhitekturnih nagrad za inovativno oblikovane interierje Contract Word Award 2011.

Turška kava
Vzdolž najdaljše stene kavarne L-oblike dominira črna barva, ki se pojavi tudi na šanku in oboku ob njem ter na steni intimnejšega dela lokala z dvema počivalnikoma, na tleh jo dopolnjujejo granitno-sive ploščice. Temačnost, ki sta si jo Aleš in Špela v dokaj velikem prostoru lahko privoščila in pravzaprav deluje zelo intimno, sta zmehčala z uporabo bakrenega akcenta, teksturo površin in kontrastom, saj so nekatere stene ostale svetlo-kremne barve.

Pri izbiri osvetljave sta izbrala viseče bakrene luči bovlaste oblike Toma Dixona, ki se ob oknih bohotijo s 45 centimetri premera in tvorijo prijetno kavarniško vzdušje. "Nisva hotela narediti dunajske kavarne. V spomin sva poskusila priklicati pripravo kave v bakrenih džezvah, ki je posebna za naš prostor. Obliko luči pa sva izbrala, ker spominja na to, da lahko vanje naliješ kavo. Bakrena barva se sicer pojavi tudi na tapeciranih počivalnikih," razloži Špela.

Prefinjena eklektika
In znova, če črno steno dopolnjujejo bakrene luči, kontrast tapeciranih počivalnikov bakrene barve z bleščečimi nitkami dopolnjujejo črne Dixonove luči (Beat Fat Black), za katere je ta britanski oblikovalec, rojen v Tuniziji, navdih črpal ravno iz kuhinjskih posod in loncev. Potem je tu še svojevrstna eklektika, saj sta v tem intimnejšem delu lokala, ki ga nudita velika zaobljena bakrena počivalnika, za odlagalni mizici izbrala kos obdelanega debla. "Včasih se ti kontrasti dobro ujamejo, saj je nevtralna črna barva dobra podlaga za les in baker," razloži Špela. Mizico je izdelal Dejan Pfeifer iz Studia Drevo, ki je zasnoval tudi leseno luknjičasto špansko steno ob vhodu.

Tudi tla so del interierja
V Rogu se je arhitekturni biro AKSL arhitekti poigral tudi s teksturo. Tako steno v intimnejšem delu kavarne kot tudi sam šank sta oblekla v črno usnje. A ostro oko lahko teksturo opazi že ob samem vstopu v prostor. "Z uporabo šestkotnih talnih ploščic, ki imajo 3D-učinek, sva hotela poudariti, da je to vhod z ulice. Res je, da lahko ta učinek na črni podlagi deluje turbulentno, čeprav se mi zdi, da deluje bolj elegantno in daje občutek, da se nekaj dogaja," pojasni arhitektka. Ob tem pa opozarja, da se pri oblikovanju interierja prepogosto pozabi ravno na tla. "Tla so vedno interier, človek sploh ne bi smel razmišljati, da kaj od prostora, ki ga oblikuje, ni interier."

Kavarna 13
In ravno ploščice, tako talne kot stenske, so glavni pečat v 60 kvadratnih metrov "veliki" kavarni 13 pri ljubljanskih Križankah. V prostoru je bil pred kavarno frizerski salon, zato je bil prostor izredno "neprivlačne oblike", pravi Špela. Prostor tudi ni imel toaletnih prostorov, naročnik pa je na sredini kavarne želel še osrednji element, kjer bi bila izpostavljena dodatna ponudba lokala, kot so slaščice, rogljički, vina itd.

Špela in Aleš sta zato uporabila vizualna trika. Pri prvem sta se igrala z igro vzorcev in barv, saj sta kombinirala belo-sive odtenke vzorčastih ploščic, ki skupaj z lučmi Norr11, ki spominjajo na mablove ikonske luči, tvorijo nostalgični spomin, ki nastane ob gledanju albuma s fotografijami. Poleg tega sta morala prostor optično povečati. "Vzorec na ploščicah je vertikalen. Ker je stena ukrivljena zaradi sedišč, nastane optično učinkovit učinek povečanega prostora. Pri vzorcih in barvi ploščic pa je šlo tudi za igro vzorcev. Nekaj časa je veljalo, da določenih barv ali vzorcev med seboj ne smeš kombinirati. Lahko kombiniraš največ tri barve in dva vzorca, sicer je bilo grozno. A v modi, ki jo imam zelo rada, se je začelo pojavljati kombiniranje vzorca na vzorec na vzorec in vse je bilo videti dobro, saj lahko neko barvno lestvico vlečeš čez različne vzorce. In še nekaj, če velja, da v majhnem prostoru ne smeš uporabiti preveč vzorcev, ker bo deloval še bolj kaotičen in še manjši, sva naredila ravno to. Vanj sva dala vzorce in barvo," še pove Špela.

Foto kavarne Rog: Matevž Paternoster, foto kavarne 13: Ana Hribar (razen 1, 2, 3, 11, 12 Katja Štok).

Katja Štok
Rog
Rog
Rog
Rog
13
13
Prijavi napako
Komentarji
carlazar76
# 21.08.2014 ob 07:42
Mhm... ...kavarna Rog.
Lušten plac... ...seveda v lasti domnevnega slovenskega kralja kokaina.
Zoki pocen prudau, za frende.
Machete
# 21.08.2014 ob 10:21
Nekaj detajlov super (bakrene luči, obešalne kljukice, perforirana stena, oblazinejna niša, čoki-mizice, leseni stoli).
V celoti pa zame zgolj OK in ne nek vrhunski presežek.
Ampak vseeno dobro izpeljano. Če bi se vsi lastniki javnih prostorov angažirali v tolikšni meri, bi bilo čudovito.
frozen pingvin 2
# 21.08.2014 ob 08:07
...ja ja, dejmo še eno smer na arhitekturi ustanovit...notranje oblikovanje. pa da je pol 300 vpisanih na ta fax v lj in da mamo pol vsako leto še več brezposelnih..!
frozen pingvin 2
# 21.08.2014 ob 22:46
rooster
poglej si projekte fikfakove...vse v oblakih, nobene matematike.
arhitekura pa...odvisno od seminarja...sami se z vsemi konzultanti trudimo da zadeva stoji tako statično, materjalno, detajli morjo štimat, itd.

eektronček
če sem natančen delam diplomo. ampak ok.
drugače pa, če si bil na kakem predavanju, si odprl kako knjigo, revijo, bi morda hitro dobil okviren pogled drugih, zato usposobljenih (da bo po tvoje), na našo urbanistično 'stroko'.
dc9
# 21.08.2014 ob 09:25
dej, pingvin najprej končaj svojo fakulteto in ne stresaj nebuloz.
Nova smer (izbor v zadnjem letniku) na FA ne bi pomenila povečanja kadra, ampak samo večjo možnost izbire in diverzifikacijo diplomantov
dunbar
# 21.08.2014 ob 08:57
pingvin, ljubljana že ima zasebno fakulteto za notranje oblikovanje. Notranje oblikovanje po tvojem nima perspektive pri nas?
izo
# 26.08.2014 ob 12:22
hmmmm, če imamo slab urbanizem (ki ga furajo arhitekti po izobrazbi)

urbanizem žal realno v praksi zadnji v vrsti furajo urbanisti oz. arhitekti, vsaj v večini primerov pri nas. sej podobno je v arhitekturi, ampak mogoče spet ne toliko direktno. taukaj je pač (sploh danes) denar zadnji in prvi v vrsti, potem vse ostalo..

kar s epa tiče fakultete, sicer bne vem, kakšna je percepcija danes, ampak že zdavnaj bi morali združiti pod ene streho tako fa, kot alu in podobne, mogoče delno tudi gradbenike (kakor je bilo ob ustanovtvii fa), kjer potem lahko res implementiraš znanja in prakse na čimširše področje, imaš večjo možnost izbora.
definitivno pa je vprašanje, ali je res potreba še fakulteta v mb (ne mislim toliko regijsko, kot številčno, lahko bi recimo bila ena velika v mb, če ne drugače). takšno drobljenje v tako majhnem trgu nima smisla, pa sej gre podobno tudi še za kakšno fakulteto.
ampak spet, denar je denar, žal pa je glede na stanje tudi en fakulteta za arhitekturo preveč..
izo
# 26.08.2014 ob 12:11
sicer meni zelo simpatičen projekt, ampak a res ne že malo pretiravate s tem rogom, pa kakšnim bi-ko-fe-jem ipd (čeprav sem se tudi zanj že potegnil). rog so res dobro reklamirali po tujih arh. portalih ipd, ampak sej imamo tudi še kaj podobne finega v Sloveniji še za pokazat.
ali pa je pač po naše, ko se nekje zunaj pokaže zadeva, je pa super,prej pa noben niti povohat ne.
Bivši uporabnik
# 22.08.2014 ob 16:06
se pravi kritiziraš anonimno na rtvslo.si komentarjih, debato preusmerjaš na kritične "knjige, članke ipd." na slab urbanizem v Sloveniji.

hmmmm, če imamo slab urbanizem (ki ga furajo arhitekti po izobrazbi), gotovo ne rabimo izobraziti urbanistov?
TineB
# 22.08.2014 ob 15:57
Mafijska kafana ...
malidelnicar
# 21.08.2014 ob 14:51
Ni slabo. Kar OK izpeljano.
jo-jo
# 21.08.2014 ob 13:46
touch of 60'
rooster
# 21.08.2014 ob 11:34
večjega podna kot sem ga videl na letošnjih razstavah usmerjenih urbanističnih seminarjev pa še nisem doživel..

point urbanizma tako ali tako ni v ustvarjanju nekih projektov v oblakih (kot lahko delaš to pri arhitekturi), urbanizem je skorajda napol matematika in napol pravo (govorim o mindsetu, ki je potreben pri soočanju z urbanizmom v realnih situacijah)

je pa ta nova smer bolj kot kaj koristnega nekaj v smeri igranja podjetništva določenih ljudi na faksu
frozen pingvin 2
# 21.08.2014 ob 11:31
ps: smo imeli nekoč tri smeri v zadnjih letnikih...pa so le to ukinili.

@dunbar
to si ti rekel.

da bi posamezne smeri imele perspektivo treba drastično zmanjšati število na vseh faxih, ki se kakorkoli ukvarjajo z dizajnom, oblikovanjem, arhitekturo. kak fax pa celo zapreti, npr arhitektura v mb, ki je totalni poden.
frozen pingvin 2
# 21.08.2014 ob 11:27
pingvin je student fa v lj. glede nato kaka je politika na fa in kako so odprli smer urbanizem, potem ne dvomim v to, da bi ob morebitnem odprtju nove smeri povečali število vpisnih mest ter zaposlili nove kadre oz bi iz asistentov dobili profesorje.

naj še enkrat povdarim, vse to lahko vidimo na novi smeri urbanizem. kar je pa tu še zaskrbljujoče, večjega podna kot sem ga videl na letošnjih razstavah usmerjenih urbanističnih seminarjev pa še nisem doživel.
Bivši uporabnik
# 21.08.2014 ob 16:21
@frozen pingvin 2
In ti, študent arhitekture, bolje veš, kaj je potrebno delati od tistih, ki so odprli novo smer?

Torej bolje poznaš razmere od Gabrijelčiča, Koželja in druščine?

Sem prepričan, da si jima to tudi povedal.
Narodniheroj
# 21.08.2014 ob 08:52
a to je bivši La'Petie?
Prostor in pol
link
Panorama Stara pošta - urbana džungla nad strehami Kranja
15
10. avgust 2017 ob 17:05 Ena najzanimivejših zgradb v Kranju, ki jo je večkrat obiskal tudi France Prešeren, piše novo zgodbo z lokalom Panorama Stara pošta, ki je na samem vrhu štirinadstropne stavbe.
Več novic ...
Kazalo