Lepota bivanja

Poudarki

  • Prodajno-razstavni salon v svoji eklektični podobi združuje kultne kose pohištva iz obdobja 'renesanse' jugoslovanske industrije in novejših izdelkov slovenskih modnih in industrijskih oblikovalcev
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 38 glasov Ocenite to novico!
Na steni, ob kateri je kavarnica, so vidni barvni odtenki iz vseh zgodovinskih obdobij prostora na Glavnem trgu 1. Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
       Izobešen napis 'CASINO', ki je "nevarno visel na fasadi", da steni, ob kateri je urejena kavarnica, svojevrstno pejsažno izrazitost, ki dominira nad celotnim prostorom.       
Kar nekaj kosov so Salonu uporabnih umetnosti podarili sami obiskovalci. Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
       Zaposleni v Casinoju Maribor, ki že nekaj časa niso dobili plače, so lahko zadnji dan delovanja pobrali opremo in tako so šle ven tudi vse luči in lestenci       
 Borut Wenzel
V prostoru so razstavljeni tudi oblikovni kosi mladih slovenskih oblikovalcev, kot je tale knjižna svetilka (Polonezza). Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
Med nostalgičnim pohištvom prevladujejo kosi Nika Kralja, kot je stol Lupina (desno spodaj). Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
       V času, ko so bile standard plinske svetilke, je imela zgradba svoj generator. Tudi storitve so bile na visoki ravni – kosilo si lahko naročil v mestnem parku, kamor so ti ga pripeljali s kočijo.       
 Borut Wenzel
Leto 1933 (inv 2301, Zbirka fotografij in razglednic, Pokrajinski arhiv Maribor)
Velika kavarna leta 1933, ki je veljala za eno izmed naprednejših zgradb tistega časa v Mariboru. Foto: inv 2301, Zbirka fotografij in razglednic, Pokrajinski arhiv Maribor
Šivalni stroj je daroval pomemben mariborski čevljar, gospod Cimerlajt. Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok

Dodaj v

Foto: Salon uporabnih umetnosti oživlja Veliko kavarno v Mariboru

Prostor in pol: MMC po poteh zanimivih interierjev
29. marec 2015 ob 06:28
Maribor - MMC RTV SLO

Mimo nje je hodil Adolf Hitler, v njej je mariborska eminenca kramljala ob skodelici kave, Alfi Nipič in Ivo Robič pa zapela prve pesmi. Po propadu Casinoja Maribor so prostoru na Glavnem trgu 1 novo življenje vdahnili mladi ustvarjalci.

Občutki ob vstopu v Salon uporabnih umetnosti so mešani. Kakor koli je že zanimiva današnja podoba prostora v tej markantni zgradbi v samem središču Maribora, ki ima na eni strani pogled na (nekoliko zamrl) mestni vrvež, na drugi pa na Lent, ostaja skomina ob reminiscenci na tisto, kar je zgradba nekoč bila. Ponos in statusni simbol Mariborčanov, ki so na začetku prejšnjega stoletja v njej kramljali ob skodelici kave, plesali v čudoviti plesni dvorani v prvem nadstropju, se pod zvezdnatim nebom spogledovali na terasi in si v uho šepetali skrivnosti, vedoč, da jih bo s seboj odneslo le tiho šumenje Drave.

"Odziv ljudi na oživitev zgradbe je dober," zatrdi ena izmed soustvarjalk v Salonu uporabnih umetnosti Polona Poklukar. Nekateri obiskovalci pridejo iz navade ali nostalgije, spet drugi iz radovednosti. "Fino se jim je zdelo že to, da so bile šipe čiste," v smehu doda sogovornica in pojasni, da je skupina mladih ustvarjalcev in likovnikov v prostoru sprva hotela urediti delavnice in razstavni prostor. "Hitro pa smo ugotovili, da moramo ljudi nekako privabiti, saj izdelkov nismo hoteli prodajati na klasičen način." Tako je pred nekaj več kot letom dni nastal koncept prodajno-razstavnega salona, ki v svoji eklektični podobi združuje kultne kose pohištva iz obdobja 'renesanse' jugoslovanske industrije in novejših izdelkov slovenskih modnih in industrijskih oblikovalcev. Inštalacijska kavarnica je nastala nekje vmes.

Poligon za likovnike
Ostanki Velike kavarne z začetka prejšnjega stoletja in razdejanje, ki sta ga v prostoru za seboj pustila Casino Maribor (ta je šel v stečaj leta 2009) in razstave v času Evropske prestolnice kulture (EPK, 2012), je bil za likovnike prikladen poligon. Ker ni osrednje osvetlitve, zadostuje dnevna svetloba in ambientalne luči slovenskih oblikovalcev, razporejene po vsem prostoru. Med njimi je tudi Polonina Knjižna svetilka, narejena iz listov knjige (Polonezza), ki je gostovala tudi na Pop-up domu, v Poligonu in v Cankarjevem domu.

"Zaposleni v Casinoju Maribor, ki že nekaj časa niso dobili plače, so lahko zadnji dan delovanja pobrali opremo in tako so šle ven tudi vse luči in lestenci," pojasni drugi sogovornik Borut Wenzel, ki doda, da so morali v prostor na novo vpeljati celotno električno napeljavo, toploto omogočajo grelniki. Zamudnost beljenja in odstopanje starih tapet so rešili kar z belimi polami papirja, s katerim so oblepili stene, ki jih postopoma že preurejajo.


"Tu se še vedno vidi barva iz časa kavarne pred drugo svetovno vojno," s prstom pokaže Borut na svetlo bež barvo. "Tele tapete in ta barva sta še iz časa Casinoja, tale črnina pa je ostala za EPK-jem," nadaljuje, ko pogled usmeri nekoliko više po šekasti steni, ob kateri bi nekateri dobili blažjo obliko migrene. A izobešen napis 'CASINO', ki je "nevarno visel na fasadi", da steni, ob kateri je urejena kavarnica, pejsažno izrazitost, ki dominira nad celotnim prostorom. Tega poleg visokega stropa zaznamujejo še čudovita prostrana okna, ki se vrstijo po celotnem prostoru v obliki črke L, vse tja do skritega zimskega vrta s pogledom na most čez Dravo.

Nova urbanost v mestu
Stari most, kot se imenuje danes, in zgradba na Glavnem trgu 1 sta neločljivo povezana. Nemec Ludwig Franz, ki je leta 1883 kupil parni mlin v Lipnici in 13 let kasneje obogatel z izdelavo testenin (Ludwig Franz & Sönhne), je načrtoval otvoritev zgradbe le mesec dni po slavnostni otvoritvi mostu čez Dravo (23. avgust 1913). Cafe Teresienhof (Terezijin dvor), kot se je sprva imenovala zgradba, sta brata Franz posvetila svoji materi Tereziji. Med drugo svetovno vojno, leta 1941, ko se je po mostu sprehodil sam Adolf Hitler, se je kavarna že imenovala Velika kavarna.

Zgradba je bila leta 1913 zgrajena z namenom, da v mesto prinese novo urbanost. "V času, ko so bile standard plinske svetilke, je imela svoj generator. Tudi storitve so bile na visoki ravni – kosilo si lahko naročil v mestnem parku, kamor so ti ga pripeljali s kočijo," pove Borut in nadaljuje, da so Mariborčani v tej stavbi v petdesetih in šestdesetih letih "preživljali lepe, družabne trenutke na plesih, na dogodkih, se spoznavali, tudi poročali. To je bil tudi neke vrste zagon za takratno glasbeno sceno, tukaj sta začela Ivo Robič in Alfi Nipič, nastopila je Marjana Držaj, pa Neca Falk".

Jugoslovanski odblisk buržoazije
Skoraj polovica razstavljenih pohištvenih kosov v Salonu uporabnih umetnosti, ki jih Borut imenuje "jugoslovanski odblisk stilnega funkcionalizma takratne buržoazije", je v njegovi lasti: "Že 20 let shranjujem kose, ki so mi všeč, saj mi je žal, da bi pristali na smetišču." Nekaj kosov je restavriral sam (Trara), zahtevnejša dela je zaupal mojstrom. Nostalgični kosi so kupljeni na bolšjih sejmih ali iz druge roke, kar nekaj jih prinesejo gostje sami. "Kakšna gospa reče: 'Vi imate tu te lepe stvari, meni pa stojijo'."

Že na prvo oko prevladujejo kosi velikana slovenskega oblikovanja Nika Kralja, predvsem Lupina in Rex, med katere so pomešani meščanski jedilni stoli iz art deco obdobja dvajsetih let prejšnjega stoeltja in tisti, na katerih smo sedeli v menzah v osemdesetih. Pa elegantni fotelji iz šestdesetih in sedemdesetih let, ki so nastali v Stolu Kamnik, Slovenijalesu, Meblu in v tovarnah po nekdanjih državah Jugoslavije. Tu je geodetsko stojalo, predelano v mizo, servisni voziček iz obdobja Casinoja Maribor, pa talna medeninasta lučka z velikim senčnikom, ki jo je podaril obiskovalec.

Funkcionalno spreminjanje interierja
V kotu ob pianinu in filmskih reflektorjih ameriške proizvodnje stojita dva visoka zvočnika. "Prav ta model Echolette LE5 pomeni začetek koncertnega ozvočenja in je bil leta 1967 uradno ozvočenje na turneji skupine The Beatles po Nemčiji. Še vedno delajo, zato jih tu poslušamo. Enkrat na teden imamo LP-posluševalnice, ko obiskovalci prinesejo svoje plošče in jih poslušamo. Neke vrste šarm je, ko se vrti plošča na sistemu iz tistega časa," pravi Bout.

Za potrebe kavarnice, ki jo "funkcionalno dograjujejo in spreminjajo", so uporabili kar nočni omarici iz sedemdesetih let ter konfekcijsko art deco vitrino, v kateri so porcelanasti čajniki in skodelice. Zaobljen hladilnik Bosch iz petdesetih let še vedno deluje, za odlagalno površino so uporabili stekleno matirano ploščo, položeno čez leseni kozi. "Načelo Salona uporabnih umetnosti je: poglej, poskusi, premisli in odnesi," razlaga Polona, ki skrbi tudi za izgled izložb, ki privabljajo poglede mimoidočih. "Želja je, da bi lepe nove stvari povezali s staro lupino, kot neke vrste lepota madeža. Preplet preteklosti in sedanjosti v sveži in privlačni podobi.

Fotografije: Katja Štok

*Izbor prostorov v rubriki Prostor in pol je uredniški in ne gre za plačane oglase. Namen objave tovrstnih člankov je zavedanje, da imajo prostori, v katerih bivamo, premišljeno vsebino, ki lahko sloni na inovativni ideji, strasti do oblikovanja in arhitekture ali spoštovanju kulturne dediščine.


Katja Štok
Zbirka albumov, Te 16, Pokrajinski arhiv Maribor
Verjetno leto 1914 (inv 11685, Zbirka fotografij in razglednic, Pokrajinski arhiv Maribor)
Leto 1913 (Zbirka albumov, Te 16, Pokrajinski arhiv Maribor)
23. avgust 1913 (Zbirka albumov, Te 16, Pokrajinski arhiv Maribor)
Prijavi napako
Komentarji
tigerBKK
# 29.03.2015 ob 07:12
Pa kaj res niso zmogli vrli umi najti ene boljše rešitve za eno najlepših stavb v mestu? Ker meni to deluje kot nekakšna mešanica med starinarnico in boljšim sejmom. Ti mladi umetniki pa tudi včasih ne veš... Bolj zablujena generacija...
Stavba ima naziv Stara kavarna in bi lahko to spet bila, mogoče bi lahko spet nekdo zapel in zaplesal.
tron
# 29.03.2015 ob 10:06
Nisem zahteven.ampak tole za mene ni udoben ambient,sploh pa glede na zgodovino stavbe tole ni ravno posrečena izbire pohištva itd....škoda,ker potencial je ogromen.
gtf
# 29.03.2015 ob 08:49
Včasih dobim občutek kot da so nekateri ponosni, da se je ta psihopat ustavil v Mariboru in trosil neumnosti.
strukturalist1
# 29.03.2015 ob 10:34
tigerBBB,
preden pametuješ, idi vsaj pogledj njihovo FB stran. Tam boš ugotovil, da imajo tri, štiri koncertne ali plesne dogodbe vsak teden. v Salonu je večkrat na leto tudi prireditev Veliki mestni ples, kjer pride tudi 300 ljudi zaplesat v oblekah.
Po mojem mnenju je to najboljši prireditveni prostor v Mariboru in eden boljših v Sloveniji.
seven7
# 29.03.2015 ob 10:08
Kdo pa pravi, da ne moreš zapet in se zavrtet. Organizira se veliko koncertov in verjamem da bo kdaj tudi kakšen plesni večer če že ni - nisem reden obiskovalec. Sicer pa če ti intuzijasti ne bi zasedli prostora bi propadal. Aja pa še kavarna je. Super. Pojdite pogledat v Astorio ki jo je prevzel "znani" Mišo in iz nje naredil nedeljski šnicl party room kjer pozimi razvajeni starši pripeljejo svojo razvajeno otročad se igrat... In mažejo zanič hrano prežeto z balkan glasbo... - ostanek znane kavarne... Salon zakon. Astoria velik minus.
braun
# 29.03.2015 ob 11:55
V totem MB se inteligenca znova in znova pogreza v romantičnost melanholij po posameznih ulicah, hišah, trgih... Praznovanje ezl eka, super bajta kot starinarna kavarna kot bolšji sejem, kot je prav povedal @tigerBKK, ...
Takšnih melanholij nihče ne želi, so izbruh blokirane pameti, nihilizma možgajnarjev.

Živo muzko not, inovativno ponudbo, odlična in dostopna kosila in večerje, kulturni dogodki z Jančarjem in najvišjo kvliteto, ki jo mesto premore, pa z gosti iz širnega sveta zabave, jazza,

pa klasične večere ob torkih,

Salsa, tango, rumba in cha cha cha ob petkih

Četrtek, sobota pa ples na nivoju, za domače in poslovne toalete

nedeljska matineja pa za pokaži kaj znaš, čaramo, pojemo, plešemo, igramo, pa Vane, Brane in Mali ki so žogce metali, ...

Mariborčani, ne dajte se dekadentom intelektualistično meglene gnilobe, ne popuščajte. zagrabite svoje življenje in okolje v jutrišnji dan in ne se bat, vlagatelji so povsod. Le dekadentom nogacija pa bo kot mora bit.
tron
# 29.03.2015 ob 12:08
Najlažje je nametat eno staro strohnelo pohištvo in nalepit bel papir na stene,ker si prelen,da bi dejansko vložil čas in trud v obnovo,pazi na pravim,da mora biti novo,lahko je staro ampak narejeno z občutkom,tako pa se mi zdi kot,da se tem kvazi umetnikom ne da,so preleni,da bi vzeli orodje in se konkretno lotili lokala,ker to je za mene sramota od lokala,sorry ampak tole zgleda kot zbirališče za klošarje.
dejan-milojevic
# 30.03.2015 ob 12:16
"Zaposleni v Casinoju Maribor, ki že nekaj časa niso dobili plače, so lahko zadnji dan delovanja pobrali opremo in tako so šle ven tudi vse luči in lestenci," pojasni drugi sogovornik Borut Wenzel, ki doda, da so morali v prostor na novo vpeljati celotno električno napeljavo, toploto omogočajo grelniki. Zamudnost beljenja in odstopanje starih tapet so rešili kar z belimi polami papirja, s katerim so oblepili stene, ki jih postopoma že preurejajo.

Kot bivši zaposlen v Mariborskem Casinoju si ne morem kaj, da ne bi popravil te izjave. Zaposleni v Casinoju smo zapustili Casino v stanju, kakršen je bil zadnji dan delovanja. Nihče si ni nič odnesel, še najmanj pa luči in lestencev. Ker sem sodeloval pri popisu za stečajno maso, lahko potrdim, da je to ostalo v sami stavbi, in ni bilo del popisa premičnin, ampak del nepremičnine. Zadnje 4 dni delovanja je bila v hiši celo inšpekcija (da ne omenjam, da je vsak igralni salon, casino itd ves čas pod video nadzorom), ki je pazila, da kakšna stvar ne izgine. Tako da je zgoraj omenjeno velika laž.

Vprašanje je, kaj se je dogajalo po zaprtju Casinoja, ko zaposlenih ni bilo več, in je svoje kraljevanje začela stečajna upraviteljica Melita Butara. Še večje vprašanje pa je, kaj se je zgodilo, ko so v stavbo vstopili "umetniki". Papir na stenah?!?!?
por
# 29.03.2015 ob 13:04
Oooo to je bla klasična, lepa, temačna dunajska kavarna! No, sedaj ni več.... Pa dobro, ne moremo živet v preteklosti. Naj nastane nekaj lepega iz tega.
nWo
# 29.03.2015 ob 11:44
Zamudnost beljenja in odstopanje starih tapet so rešili kar z belimi polami papirja, s katerim so oblepili stene, ki jih postopoma že preurejajo.

Umetniki.
por
# 29.03.2015 ob 12:59
@mprivse
Če citiram ''enega filozofa'' je Hitler sedaj v raju. Relativizem FTW. To so še gimnazijske debate. :)
por
# 29.03.2015 ob 12:57
@mprivse
Zanima me tvoj pogled. Na internetu ne morem dobiti podatka ''kaj misli mprivse'', samo ti mi lahko to poveš.
gtf
# 29.03.2015 ob 12:56
mprivse1 pol se pa res nimamo koga sramovat.
tim sein
# 29.03.2015 ob 12:42
@mprivse1
Na žalost ni ostal le pri gradnji jezov in železnic .... Torej si trolček,
Jarik
# 29.03.2015 ob 10:12
"Stavba ima naziv Stara kavarna in bi lahko to spet bila, mogoče bi lahko spet nekdo zapel in zaplesal."
Evo jaz se javim. Jaz se še spomnim par viž - ko sem bil mlad sem imel glasek, kot slavček. Plešem pa še danes in to tak, da jemljem dih vsem, ki me gledajo. Babe so nekoč bile nore na moje plesne vložke...
Tak, da tvoj predlog je super, lahko pojem (in seveda plešem) vsako soboto zvečer, tudi za matinejo v nedeljo po maši sem se pripravljen potrudit, če bo župnik tako ukazal.
Eleni
# 29.03.2015 ob 15:53
Bravo za iniciativo! In super, če je dober program.

A škoda za ... revščino ... nihče jim ni bil pripravljen dati nekaj denarja za obnovo, za pohištvo, vsaj za džezve. So morali kar sami urediti, s tem kar so imeli: stvari z bolšjaka. Saj morda hočejo, da se stvari reciklirajo, a prepričana sem, da bi jim nekaj sredstev prišlo prav.

Saj so se potrudili, a za tak ambient to ne paše.
Pri nas nove, a instant in brezosebne lokale delajo neki brezvezni bogataši, tisti, ki imajo pa res idejo in delajo z dušo, tisti pa morajo na boljšjak.
Vision
# 29.03.2015 ob 15:25
@mprivse, nešteto ljudi gradi jezove, pa ceste, nešteto je znanstvenikov, itd. Ampak se dejansko ukvarjajo s svojo profesijo, ne z čiščenjem ras, kultur, vzpostavljanjem hierarhije, kjer so sami na vrhu piramide, itd. Si bral M. Kampf? Če si in kljub temu pišeš o "velikem človeku", si samo še en ubogi nazi, ki mu v dandanašnjem svetu ne preostane drugega kot trolanje po netu.
tron
# 29.03.2015 ob 14:16
@seven,ta informacija,da je lokal na voljo v javno dobro ni bila javna,menim,da vsaj 99% ljudi ni vedelo,da je možno dobit ta prostor na razpolago.
maki84
# 29.03.2015 ob 11:43
To je najhujši plac v Mariboru.
Kdo je tam bil, to ve. Kulturne prireditve na nivoju ki so dostikrat razprodane (drugod v MBju se lokalom ne da ukvarjat z organizacijo in promocijo eventov). Ambijent je super.
seven7
# 29.03.2015 ob 14:44
@tron Marsikatera informacija ni na prvih straneh časopisa. To če ti tega nisi vedel še ne pomeni, da prostor ni bil vsakemu na razpolago.
menitosi
# 30.03.2015 ob 15:35
Sami pametnjakoviči iz naslonjača. Vstanite in sami userničite svoje genialne ideje, pa boste dobili kavarnico po vaši meri. Meni se zdi odlična in potrebna, je že dosti dolgočasnih prostorov z grozno komercialno muziko, slabim interiorom in slabo ponudbo. Tu je nekaj drugačne, bolj kot dnevna soba, kar je odlično in je povsod v tujini polno takh prostorov. Če potrebujete dolgčas pa ostanite pri sebi doma, si navijte muzike in spijte zanič kavo.
vigorous
# 30.03.2015 ob 13:36
Hvala dejan_milojevic za to pojasnilo. Tudi mene je motila ta izjava, oz napad na bivše zaposlene, da so "pobrali opremo".
Vse bi bilo v redu s tem lokalom, če ne bi imel v svojem nazivu besedo "Umetnost". Ali uporabna umetnost? Stari kosi pohištva so umetnost? Stari radio? Beli papir? Vintage, oz. second-hand oblačila tudi spadajo v umetnost? Lepo je, da so lokalni glasbeniki dobili prostor za predstavljanje publiki, to je edino kar jaz osebno vidim, kot pozitivno stran tega prostora. Samo ne pod nazivom "salon uporabnih umetnosti", ki dejansko ni primeren za ta prostor. Težki umetniki, ki so šli tako daleč, da koristijo prostor v lastne potrebe...
seven7
# 29.03.2015 ob 13:26
@tron, braun vložita svoj čas in denar v ta prostor in naredita kaj si želita če imata toliko idej... Kje sta pa bila, ko je bil prostor na razpolago? Zakaj ga nista najela/kupila in uresničila vajine izvrstne ideje in s tem pripomogla Mariboru, Sloveniji in vesolju...

Lahko je kritizirat, težko je kaj naredit. Pokažita kej in kaj ustvarjata, da sta lahko tako kritična.

Sta sploh bila kaj v Salonu? Sta sploh pogledala kakšne program imajo? Ko bosta vsaj to dvoje storila potem pišita kritike... Prej pa bolje, da molčita!
por
# 29.03.2015 ob 11:54
@mprivse1
Razloži, če si že siknil makjavelistično opazko.
Prostor in pol
link
Panorama Stara pošta - urbana džungla nad strehami Kranja
15
10. avgust 2017 ob 17:05 Ena najzanimivejših zgradb v Kranju, ki jo je večkrat obiskal tudi France Prešeren, piše novo zgodbo z lokalom Panorama Stara pošta, ki je na samem vrhu štirinadstropne stavbe.
Več novic ...
Kazalo