To naj bi bil tudi razlog za to, da prevladujejo med dobitniki Nobelovih nagrad in najboljšimi šahisti.

Dva ugledna ameriška antropologa sta v svoji najnovejši raziskavi, ki je polna kontroverznih izsledkov, ugotovila, da naj bi bili Aškenazi najpametnejši narod na svetu tudi zato, ker imajo svojevrstno gensko strukturo.

Antropologa z Univerze v Utahu, Henry Harpending in Gregory Cochran, sta svojo teorijo zgradila na podatku, da Judje predstavljajo le 0,25 odstotka svetovnega prebivalstva, obenem pa kar 27 odstotkov dobitnikov Nobelovih nagrad in 50 odstotkov svetovnih prvakov v šahu.

Med najbolj znanimi Aškenazi, ki so dobitniki Nobelovih nagrad, so pisatelj Saul Bellow, pesnik Josif Brodski, kemik Aaron Klug, biolog Sydney Brenner, fizik Aleksej Abrikosov in mnogi drugi. Med Aškenazi najdemo tudi številne javne in znane osebnosti, na primer pevca Boba Dylana, igralko Barbro Streisand in priznanega režiserja Woodyja Allena.

Mutacija gena, ki skrbi za razvoj inteligence
Znanstveniki trdijo, da imajo Aškenazi najvišji inteligenčni kvocient na svetu. Povprečni IQ se giblje okoli 100, pri Aškenazih pa med 112 in 115. Visok IQ pri tem narodu znanstveniki povezujejo z mutacijo gena za razvoj inteligence, ki naj bi se zgodila zaradi dolgotrajne izolacije od fizičnega dela.

Po izsledkih raziskave sodeč naj bi imeli Aškenazi vse predispozicije za to, kar danes imenujemo podjetniški in menedžerski položaji, ne pa za garaška dela. Tako so v primerjavi z drugimi narodi bolje razvili kognitivne in verbalne sposobnosti.

"Kot rezultat nenavadno razvitih možganskih funkcij so se pri Aškenazih pojavile številne genske mutacije, povezane z njihovim krvnim poreklom," pravi Harpending.

Kontroverzni izsledki raziskave, ki Aškenaze predstavlja kot ne od Boga, ampak od narave izbrano ljudstvo, so izzvali ostre razprave v znanstvenih krogih. Številni strokovnjaki za genetiko so raziskavo označili za desničarski instrument za opravičevanje rasističnih tez.

Harpending je to trditev zavrnil, češ da so njihovi izsledki plod temeljito opravljenega znanstvenega dela, ki pa vseeno še niso dokončni. "Povsem vse, kar je pri biologiji človeka zanimivega, je kontroverzno," je še dodal.