Slovenska planinska pot se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskiega hribovja se spusti na Kras in se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Foto: BoBo
Slovenska planinska pot se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskiega hribovja se spusti na Kras in se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Foto: BoBo

40-letna Vipavka je v cilj SPP-ja uspela preteči ob 5.49, kar pomeni, da je za celotno pot potrebovala manj kot 12 dni. "Ženski rekord na tej poti je s časom 11 dni 23 ur 49 minut tako izboljšan za celih 30 ur," so na družbenem omrežju Facebook objavili predstavniki Ultra Trail Vipavska dolina. Iz Maribora je dobrih 600 kilometrov dolgo pot s 45 kilometri pozitivne višinske razlike začela 2. avgusta ob 6. uri zjutraj.

Ženski rekord SPP-ja je imela do zdaj pokojna ultratekačica Ruth Podgornik Reš, ki je leta 2010 pot zmogla v 12 dneh in pol. Klančnikova je sicer v primerjavi s Podgornik Reševo odtekla še nekaj dodatnih kilometrov, saj je bil cilj SPP-ja prej v Ankaranu, Planinska zveza Slovenije pa je pred časom v dnevnik transverzale dodala še žig na Debelem rtiču.

Njen rekordni dosežek bo ogrožen že v kratkem, saj se bo že 18. avgusta na pot iz Maribora podala trenutno ena najboljših slovenskih ultramaratonk Katja Kegl Vencelj.

Absolutni rekord SPP-ja ima še vedno v lasti Marjan Zupančič, ki je leta 2015 za celotno pot potreboval zgolj sedem dni, osem ur in deset minut.

Slovenska planinska pot se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, nato se prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskega hribovja spusti na Kras in se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Tekač oziroma pohodnik mora na njej zbrati 80 žigov z vrhov in planinskih koč. Večina planincev dnevnik z žigi dopolnjuje več let, pohodnik pa naj bi jo v enem zamahu zmogel v slabem mesecu dni.