Alenko Bratušek, ki je nekaj mesecev tudi vodila zdravstveni resor, in predsednika Državne revizijske komisije Boruta Smrdela. Del zaslišanja Smrdela je potekal za zaprtimi vrati.

Bratuškova, ki je vodila vlado od maja 2013 do septembra 2014, zadnjih nekaj mesecev mandata pa je bila tudi v vlogi ministrice za zdravje, je povedala, da se v času vodenja ministrstva in vlade ni nikoli srečala s problematiko različnih cen žilnih opornic, saj je na to ni nihče opozoril. Prav tako je dejala, da v tistem času ni nihče skušal vplivati ali pritiskati nanjo in njene odločitve v vlogi zdravstvene ministrice.

Tomaža Gantarja, ki je bil minister za zdravje v njeni vladi, je ob odstopu večkrat pozvala, naj ji pove, kdo so lobiji, ki pritiskajo nanj. Lobije je omenjal ob svojem odstopu, a ji tega ni želel razkriti.

Priznala je, da bi morali v zdravstvu v njenem mandatu storiti več, a so se takrat predvsem ukvarjali z reševanjem države pred bankrotom in bančno luknjo, ter dodala, da je bilo v njeni vladi v zdravstvu največ zamujenega takrat, ko je resor vodil Gantar. Priznala pa je, da so v koalicijskem dogovoru zdravstvu namenili premalo pozornosti, zato je vsak Gantarjev predlog naletel na težko koalicijsko usklajevanje. Najbolj so rešitvam nasprotovali v DL-ju.

Bratuškova je preiskovalcem povedala, da se je s področjem javnih naročil njena vlada veliko ukvarjala. Med drugim so se pogovarjali, da bi morali imeti v zdravstvu enotno javno naročilo za vse zavode, takratni finančni minister Uroš Čufer pa je predlagal, da bi vodili dobavo oz. naročila prek velike bolnišnice v tujini.

"Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ne more konkurirati navadni nemški bolnišnici. Zakaj se potem ne bi mogli dogovoriti, da to za nas opravi tuja institucija," je dejala. Na koncu pa tega niso izvedli, ker je zmanjkalo časa.

Razkrivanje postopkov za zaprtimi vrati
Predsednik Državne revizijske komisije (DVK) Borut Smrdel je dejal, da bi nekatere ugotovitve preiskovalne komisije v vmesnem poročilu lahko predstavljale prekršek pri javnem naročanju. Vendar je opozoril, da se pri njihovem ravnanju na tem področju pojavlja težava razmeroma daljše časovne oddaljenosti od teh dogodkov in kratkih zastaralnih rokov. Konkretne postopke, ki jih Državna revizijska komisija vodi o naročilih žilnih opornic, pa je nato članom parlamentarne komisije pojasnjeval za zaprtimi vrati.

Smrdel je med drugim navedel, da je DVK lani obravnaval 26 zdravstvenih zadev, od tega je v 14 primerih ugodila zahtevkom za revizijo. V letu 2016 in 2017 sta se dve zadevi nanašali na žilne opornice, od tega je bilo eno skupno javno naročilo, ki ga je izvedlo ministrstvo za javno upravo.