Predstavniki Zveze organizacij pacientov Slovenije. Foto: BoBo
Predstavniki Zveze organizacij pacientov Slovenije. Foto: BoBo

V reševanje težav in zagat, v katerih se je znašlo slovensko zdravstvo, vstopa tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije, ki je bila ustanovljena lani junija. Trenutno je vanjo vključenih 30 slovenskih zvez, društev in združenj pacientov.

Kot je povedala predsednica slovenskega združenja pacientov Štefanija Lukič Zlobec, bi radi imeli boljše odnose v zdravstvu. Tako so prejšnji teden že podpisali sporazum z zdravniško zbornico, svoj predlog nujnih ukrepov za izboljšanje za boljšo dostopnost in enakopravnost v zdravstvu pa so predstavili tudi ministru za zdravje.

"Minister je napovedal ustanovitev delovne skupine, ki jo bodo sestavljali predstavniki ministrstva, naše zveze, pa predstavniki ZZZS-ja, NIJZ-ja in Zdravniške zbornice Slovenije z namenom, da se ti ukrepi, ki so zapisani v tem dokumentu, čim hitreje udejanjijo in se pacientom omogočita boljša dostopnost in tudi boljša enakopravnost," je povedala Štefanija Lukič Zlobec. Prvi sestanek vseh omenjenih deležnikov v zdravstvu bo že v sredo.

Med ukrepi je tudi telefonska številka 111, po zgledu številk 112 in 113, ki naj bi postala osrednja točka za vse potrebe bolnikov oz. – kot so zapisali – "za digitalizacijo s človeškim stikom".

Kot je povedal generalni sekretar zveze Gregor Cuzak, ideja o številki 111 izvira iz dejstva, da pacienti danes v veliko primerih ne vedo, kam se obrniti.

"Osnovna ideja pa je, da ko pokličem to številko, lahko izvem vse informacije. Danes recimo ne vem, katere recepte imam v računalniškem oblaku, ker so pač e-recepti tam. Ne vem, mogoče sem založil svojo napotnico, ali pa ne vem, kje imam potrditveno sporočilo in še vrsto drugih stvari," je pojasnil.

Kaj še predlaga Zveza organizacij pacientov Slovenije?

Številka 111 naj bi postala nekakšna osrednja točka za pomoč pri naročanju na zdravstvene storitve, saj obstoječega sistema eNaročanje številni ljudje ne poznajo oz. ga ne znajo uporabljati, poudarjajo na zvezi.

Zato je drugi predlagani ukrep promocija obstoječega centra eNaročanje. Zdaj sicer že pomaga pri deset tisoč napotnicah vsak mesec, ampak če gledamo številko vseh napotnic, ki so izdane na mesec, teh je več kot tristo tisoč, je to kar majhen delež, je dejal Tilen Recko, član delovne skupine za dostopnost pri združenju pacientov.

"Poleg tega smo kot tretji predlog predlagali povezavo naših društvenih telefonov. Večina naših članov smo društva, ki že imamo telefone za pomoč pacientom oziroma v mojem primeru, ker delam v duševnem zdravju, jim ne rečemo pacienti, ampak uporabniki. Z našega vidika in tudi z vidika ministrstva bi bilo smiselno, da se ti društveni telefoni integrirajo v to centralno točko za naročanje. Tako smo ministrstvu dejansko ponudili roko in neki izvedljivi takojšnji ukrep," je še pojasnil Recko.

Kot četrti ukrep predlagajo verificirane sezname čakalnih vrst in števila čakajočih. Društva pa bi lahko pomagala pri preverjanju, kateri zdravstveni domovi in bolnišnice poročajo pravilne številke.

Peti predlagani ukrep je računalniška podpora pri sprejemanju klicev in predvsem vračanju klicev, saj je zdaj težava priti do zdravnika po telefonu. Pacienti naj bi najpozneje v 24 urah navezali stik z zdravstvenim osebjem.

Zadnja predloga ukrepov pa sta SMS-opomniki za naročene termine, jemanje zdravil, dvige receptov ter adherenca, redno obveščanje, koliko pacientov ne prihaja na določene dogovorjene termine v zdravstvenih ustanovah.

Najbolj pereča težava je dostopnost

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franc Gerbec pa je povedal, da bo v sredo glavna tema sestanka dostopnost v zdravstvu, ki je postala najbolj pereča težava, in to, kaj se da takoj narediti. Vendar pri tem ne bodo razpravljali o vzpostavitvi številke 111, ki bo zahtevna tehnična operacija.

"Med drugim bomo tudi predlagali, da zdravstveni domovi zaposlijo zdravstvene pomočnike. To je lahko človek z navadno srednjo izobrazbo, ki ne potrebuje medicinske izobrazbe, h kateremu bo pacient prišel, ko bo odšel od svojega zdravnika, in bo on začel zanj iskati, do katerega specialista lahko pride. V Angliji to imajo in se imenuje zdravstveni pomočnik. Zavod za zdravstveno zavarovanje je to celo dal v program, vendar nekateri ali večina zdravstvenih domov tega ni vzpostavila, češ da je to preslabo plačano. Kot sem obveščen, je šlo za 15 evrov na uro za takega zdravstvenega pomočnika. Ne spuščam se v to, ali je 15 evrov preveč ali premalo, ampak na vsak način je celo bil ponujen mehanizem, po katerem bi lahko pacienti prišli do tega. Več sto tisoč pacientov ne zna delati z računalniki," je še pojasnil Gerbec.

Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije

Zveza organizacij pacientov trenutno vključuje trideset organizacij pacientov. Pričakujete, da se vam jih bo pridružilo še več?

Pričakujemo, da bomo dobili še nove člane. Moram pa že zdaj povedati, da po moji oceni združujemo vsaj sedemdeset odstotkov vseh bolezni. Pri tem bi izvzel redke bolezni, teh je res zelo veliko. Pripravljeni smo pomagati od največjim do najmanjšim društvom, v katerih je res samo nekaj članov.


Omenili ste, da je najbolj pereča težava dostopnost. Kje so največje težave, gre zgolj za primarno zdravstvo?

Dostopnost ni samo vprašanje čakalnih vrst, je tudi dostop do različnih zdravil, do različnih terapij, gre tudi za reševanje ovir, ki jih imajo nekateri invalidi, ljudje, ki so gluhi, ljudje, ki so slepi. Če so bile še pred časom, pred covidom, glavna težava dolge čakalne vrste, je zdaj, po pandemiji, težava pravzaprav prerasla ta okvir. Prerasla ga je zaradi tega, da se niti v čakalno vrsto ne moreš uvrstiti. Kaj hočem s tem povedati? Kličeš v zdravstveni dom, nobeden se ne javi ali pa preprosto ne prideš na vrsto, da bi se sploh uvrstil na neki čakalni seznam. Ta problematika je danes pravilno identificirana, gre za problem družinske medicine. Vendar tudi po tem, ko bo to razrešeno, imamo še veliko stvari, ki jih je treba razreševati. Nekako v grobem ocenjujemo, da imamo pred seboj, če želimo reformo, to ni stvar enega leta, to je stvar naslednjih desetih let. Tega se moramo zavedati.


V javnosti je veliko pomislekov glede prepletanja javnega in zasebnega zdravstva. Ali mislite, da boste kot zveza organizacij pacientov lahko vplivali na same postopke, denimo na zdravstveno reformo, ki se napoveduje?

Najbolj ozko gledano je pacientu vseeno. Če dobi dostop, pa je njegova storitev plačana, se pravi, da mu ni treba dati denarja iz svojega žepa, potem je vseeno, ali je to naredil zdravnik v javnem sistemu ali je to naredil koncesionar ali je to naredil čisto zasebni zdravnik, pod pogojem, da je stvar pravočasna in da mu ni treba plačati. Širša težava je, da ima zasebno zdravstvo dve specifični problematiki. Ena težava je, ne trdim za kogar koli v Sloveniji, vendar se to na splošno v svetu pojavlja, zasebni sektor ne mara reševati zakompliciranih primerov, ki so zelo dragi. Ali pa se fokusira na tiste, ki so enostavno izvedljivi, saj lahko veliko zaračunaš. Druga težava je izobraževanje. Zdravstvo ni samo opravljanje storitev, ne samo študij, je tudi vseživljenjsko izobraževanje zdravnika. V zasebnem sektorju je tega po definiciji manj. Manj je akademskega raziskovanja, manj je pripravljenosti zasebnega lastnika, da plačuje znanstvene članke. Kako se to nekako balansira? Evropski model je pretežno takšen, da govorimo o devetdesetih odstotkih javnega zdravstva, neko zdravo razmerje institucij, ki izvajajo zasebne storitve, pa je tam okoli desetih odstotkov. Zdaj pa lahko bi rekli, da je osemdeset, dvajset in tako naprej. V Evropi si po mojem mnenju ne moremo privoščiti ameriškega modela, ki pa je stoodstotno zaseben.

Kako pa ocenjujete samo organizacijo slovenskega zdravstva, recimo dostopnost do ustreznih zdravil?

Dostopnost do zdravil je ena najboljših v Evropi. Pravzaprav na to velikokrat pozabimo. Veliko je še drugih stvari, pri katerih Slovenci pravzaprav blestimo. V medije se žal ne prebijejo teme, pri katerih smo res dobri. Denimo pri umrljivosti dojenčkov. Mi smo zelo dobri na področju protimikrobne zaščite, zelo smo dobri na področju registra raka. Register raka v Sloveniji je eden izmed najboljših registrov na svetu, če ne kar najboljši. Tudi področje e-zdravja je velikokrat porinjeno na mačehovski način, kot da je eden najslabših sistemov. Zagotavljam vam, da da ni tako oziroma da mogoče orodij ne znamo na pravilen način izkoristiti.

111 - telefonska številka za vsa vprašanja pacientov