Foto: BoBo
Foto: BoBo

Obsežne padavine konec prejšnjega tedna so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so opustošili skoraj dve tretjini Slovenije. Strokovnjaki za duševno zdravje ob tem opozarjajo, da so razmere povzročile akutno stresno motnjo pri tako rekoč vseh v državi. Šok, duševna travma, žalovanje, jeza ... Vse to so posledice pri neposredno prizadetih, pa tudi pri tistih, ki so dogajanje zgolj spremljali.

Ob ujmi, ki je v zadnjih dneh prizadela dobršen del države, se je znova pokazalo, kako velika je solidarnost med ljudmi, je za STA dejal psiholog Marko Polič. Sicer pa je v takšnih razmerah po njegovem mnenju pomembno, da ima posameznik močno socialno oporo. Pri odpravljanju posledic ujm pa se mu zdi ključno, da ljudje ne bodo predolgo v negotovosti.

Poliča tudi ni presenetilo, da je solidarnost med ljudmi tako velika in medsebojna pomoč tako hitra. Ne strinja se namreč s tistimi, ki trdijo, da smo vsi v državi sprti med seboj. "Tako želijo prikazati politiki, vendar pa je realnost drugačna," je pojasnil nekdanji predstojnik oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Polič.

Ko gre za reševanje življenj, ljudje ne razmišljajo o premoženju. "Ko pa si že na varnem, se pojavi razmislek o tem, kako nadaljevati življenje," je dejal. Ujma prekine vsakdanji tok življenja in ljudem je treba pomagati, da bodo lahko obnovili svoje domove. Kako bo posameznik sprejel škodo na nepremičnini, v katero je veliko vložil in ki mu veliko pomeni, pa je po psihologovih besedah odvisno od socialne opore, ki mu jo nudijo najbližji.

Zato je zelo pomembno, da se sorodniki, prijatelji in sosedje povežejo in prizadetim pomagajo. "Pomembno je, da človek ni sam," je poudaril. "Če vidi, da okolici ni vseeno in da si prizadeva pomagati, je lažje sprejeti nove okoliščine," je poudaril.

Veliko vlogo pri takojšnji pomoči v naravnih nesrečah vidi v civilni zaščiti, ki je v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami zelo dobro organizirana. Njena pomoč je bila tudi tokrat takojšnja in sistematična, kot mora biti, je ocenil. S tem so po njegovi ugotovitvi ublažili najhujše težave. Poleg tega se je takoj organizirala široka podpora skupnosti, je poudaril.

Težave se bodo pojavljale ob odpravljanju posledic ujme

Težave se bodo po njegovi napovedi pojavile pri odpravljanju posledice poplav. Pri tem je treba po njegovem mnenju paziti, da ljudje ne bodo predolgo v negotovosti. "Zelo stresno je predolgo živeti v negotovosti," je opomnil. Prepočasna pomoč lahko po njegovem svarilu naredi več škode kot same poplave.

Na vprašanje, ali odziv ljudi kaže na nacionalni karakter, je dejal, da se izogiba podajanju psiholoških profilov posameznih narodov na podlagi odzivanja v naravnih nesrečah. Gre namreč za vprašanje, kako je družba organizirana. V Sloveniji se je solidarnost razvila že v času prejšnje skupne države in vztraja v sodobnosti, opaža. Pomembno se mu zdi, da se tak način delovanja spodbuja.

Bolj ko je skupnost pripravljena na nepredvidene dogodke, manjše so njihove posledice, je spomnil.

Klinični psiholog Aleksander Zadel o stiskah, obupu in žalosti ljudi

Faza šoka in faza, v kateri imajo ljudje pravzaprav veliko dela

Klinična psihologinja Ivna Bulič iz Centra za duševno zdravje odraslih Domžale je za TV Slovenija pojasnila, da nekaj več stiske izražajo predvsem ljudje, ki so bili že prej vključeni v njihov skupnostni program, se pravi ljudje s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki so nekoliko bolj vznemirjeni z vsem tem dogajanjem.

Sorodna novica 'Pomembno je, da si preživel!' ni primerna tolažba človeku, ki je utrpel izgubo

"Povedala je, da so že v petek preventivno začeli višati stopnjo podpore. Večino smo jih v teh dneh poklicali, priklicali in smo nekoliko bolj pozorni, jim bolj jasno damo vedeti, da smo jim v oporo," je dejala.

Več prošenj za pomoč pa pričakujejo čez nekaj tednov in v prihodnjih mesecih, sploh pa čez zimo, ko se bodo ljudje morali prilagajati na to novo realnost in se spoprijemati s to veliko izgubo.

"Zdaj je neka faza šoka in faza, v kateri imajo ljudje pravzaprav veliko dela. Ko se to delo nekako umakne in ko bodo ljudje čakali na neke dokončnejše rešitve, takrat bo prišlo to soočenje in takrat bo tudi psiholoških stisk več. Kot vedno, kadar koli ljudje zaradi svojega razpoloženja, počutja ali pa čustev ne morejo funkcionirati znotraj tistega, kar je za njih običajno, je smotrno poiskati pomoč. Kadar koli počutje nekaj dni ovira običajno funkcioniranje, tudi kakovostno funkcioniranje, se pravi, kadar ljudje opazijo, da se več ne morejo družiti, tako kot so se običajno družili, in da se umikajo. Največkrat ljudje najprej opazijo, da slabše spijo in podobno," je pojasnila Bulič.

NIJZ nudi nasvete za premagovanje duševne stiske

Več nasvetov za prvo pomoč v duševni stiski ob poplavah so podali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Bolj kot 'prave besede' je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo psihološko, socialno in praktično pomoč," so ob tem zapisali na spletni strani NIJZ-ja.

Med usmeritvami za pomoč posameznikom v stiski med drugim svetujejo, naj tisti, ki nudijo pomoč posamezniku v stiski v prvi vrsti zagotovijo občutek varnosti in osnovne potrebe, kot so zatočišče, hrana, voda, nujna medicinska pomoč. Obravnavanje takojšnjih telesnih potreb lahko namreč prispeva tudi k psihološkemu občutku varnosti in stabilnosti. Poudarjajo tudi ustrezno zagotovitev informacij o dogajanju.

Če je le mogoče, na NIJZ-ju svetujejo tudi vzpostavitev minimalne dnevne rutine, ki bo zagotavljala strukturo dneva in dajala občutek varnosti. Posameznikom v stiski je prav tako treba zagotoviti čustveno podporo in varno okolje, kjer lahko izrazijo svoja čustva in skrbi.

Pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam, še posebej otrokom. V primeru, da oseba doživlja zelo hudo stisko, je ne puščamo same, ponudimo ji psihološko prvo pomoč oziroma jo usmerimo na vire pomoči.

Ob tem na NIJZ-ju vsem, ki se znajdejo v stiski, svetujejo, naj se o svojih mislih in občutkih pogovarjajo z drugimi ter poiščejo in sprejmejo pomoč, ko jo potrebujejo.

Pomoč najmlajšim

TOM telefon, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), v času, ko na številnih območjih naše države odpravljajo posledice rušilne ujme, vabi mladostnike in otroke, da jim povedo, kako se počutijo in kako njihove družine. Kot so navedli, je popolnoma normalno, če so otroci in mladostniki ob teh poplavah "prestrašeni, jezni, zbegani, vas skrbi za druge, saj gre za naravno nesrečo". "Ob naravnih nesrečah strah ali tesnoba lahko trajata nekaj dni, ali pa tudi dlje časa. Najbolje se te občutke da obvladovati, če boste deležni prijaznosti in razumevanja staršev, drugih odraslih ter svojih vrstnikov. Ali če boste vi sami tisti, ki boste prijazni in razumevajoči do drugih," so poudarili.

"Na TOM telefonu mislimo na vas in vas močno podpiramo pri vseh prizadevanjih po tej naravni nesreči. Zaradi visokega nivoja stresa, ko je v prvem planu reševanje in sanacija doma, lahko v ozadje stopijo druge vsebine. Zato smo pomislili, da vam bodo v tem trenutku morda prišle prav informacije, kaj so doživljali drugi otroci in mladostniki po svetu, ki so bili prav tako udeleženi v naravni nesreči, kot so poplave, požar ali potres," so še zapisali v TOM telefonu.