Demence je vse več tudi zaradi vse starejše populacije. Foto: Pixabay
Demence je vse več tudi zaradi vse starejše populacije. Foto: Pixabay
Ko propadajo možganske celice, se polagoma krni tudi naša zavest in umske sposobnosti. Foto: freedigitalphotos.net

za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek.

Demenca spada med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe, je na novinarski konferenci poudarila predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. Po njenih besedah je zato organizacija Alzheimer Evropa dala pobudo, da demenca postane prioriteta javnega zdravstva, kar je podprla tudi Slovenija.
V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi. "Še bolj skrb vzbujajoče so ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik," je opozorila Lukič Zlobčeva in spomnila, da je Svetovna zdravstvena organizacija maja 2017 sprejela svetovni akcijski načrt za demenco.
Predvsem zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek, dve tretjini demenc pa je Alzheimerjeva bolezen, je dejala Lukič Zlobčeva. Po njenih besedah je september svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki vsako leto poudari pomen ozaveščenosti o demenci in boja proti njeni stigmatizaciji.

Novih zdravil ni, so pa na voljo vsa aktualna
Nevrolog Zvezdan Pirtošek je pojasnil, da medicina od leta 2003 ni ponudila novega, učinkovitejšega zdravila za demenco. Vsa zdravila, ki upočasnijo in lajšajo potek bolezni, pa so po njegovih besedah na voljo tudi bolnikom v Sloveniji.

Pirtovšek je izrazil zadovoljstvo, da so tudi slovenski raziskovalci del mednarodnih raziskav na področju demence. Zadovoljen je tudi s tem, da je naša država v zadnjih dveh letih izšla iz slabe ozaveščenosti o bolezni. Kritičen pa je bil do politike, pri kateri opaža pomanjkanje motiva za dosego ciljev, ki jih zapisala v strategijo in akcijski načrt.

Boljšo ozaveščenost o demenci je potrdila tudi nevrologinja Milica Gregorič Kramberger, ki prav tako kot Pirtošek prihaja z ljubljanske nevrološke klinike. Bolniki namreč po njenih besedah prihajajo k zdravniku v vse bolj zgodnji fazi bolezni, prav zgodnja diagnostika pa poveča učinkovitost zdravil, ki jih zdravnik predpiše bolniku z demenco.

Pomembno je hitro prepoznavanje
"Hitro prepoznavanje demence koristi bolnikom, njihovim svojcem in tudi zdravstvenemu sistemu," je poudarila Gregorič Krambergerjeva. V zvezi z iskanjem učinkovitejšega zdravila pa je izrazila upanje, da bo prihodnje leto vendarle prineslo preboj. Nekaj kliničnih raziskav, ki so v sklepni fazi, po njenih besedah namreč vliva optimizem.

Novinarske konference sta se udeležili tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek - Travnik, ki sta prav tako poudarili pomen ozaveščenosti o demenci. Nussdorferjeva je spomnila, da se je pri varuhu pred letom dni odprla prva demenci prijazna točka, doslej pa jih je po državi zaživelo že več kot 50.

"Demenca mora biti skrb vseh nas. Če bomo dolgo živeli, se bomo vsi srečali z njo," pa je opozorila Čebašek - Travnikova. Dodala je, da morajo biti zdravniki v pomoč tako bolnikom kot njihovim svojcem, ki nosijo veliko breme skrbi za obolelega družinskega člana.

Vsake tri sekunde en človek zboli za demenco
Vsake tri sekunde en človek zboli za demenco