Določen bo standard, za katerega bodo manj plačevali manj premožni in več bolj premožni, zagotavljata premier in minister. Marušič je sicer poudaril, da je s sestankom zelo zadovoljen, saj je dosegel več, kot je pričakoval. Foto: MMC RTV SLO
Določen bo standard, za katerega bodo manj plačevali manj premožni in več bolj premožni, zagotavljata premier in minister. Marušič je sicer poudaril, da je s sestankom zelo zadovoljen, saj je dosegel več, kot je pričakoval. Foto: MMC RTV SLO
"Želimo si konkurenčnost pri dopolnilnem zavarovanju, ampak v zasebni, in ne v javni sferi," poudarja Marušič. Foto: MMC RTV SLO
Medicinska sestra
"Z ministrom si bova vzela čas in šla tudi v socialni dialog, a iz izkušenj pri kolegu Miklavčiču vem, da je ena stvar javna razprava, kjer se zdi, da je konsenz veliko večji, kot se pokaže, ko pride zakon pred vlado," razmišlja premier. Foto: MMC RTV SLO

"Nekateri so mi odsvetovali, da bi se zdaj ukvarjali še s to reformo, a moramo vedeti, da ima Slovenija veliko priložnost, da postavimo močnejše stebre in da ne smemo zamujati, če želimo ostati v isti valutni skupini, kot sta Nemčija in Francija," je po sestanku kriznih ministrov z ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem poudaril premier Borut Pahor.

Da bi ostali v isti skupini z najrazvitejšimi članicami Evropske unije, moramo po Pahorjevih besedah ostati v paktu za evro, pod streho pa morata biti pokojninska in zdravstvena reforma.

Miklavčič z reformo ni uspel
Prvi poskus zdravstvene reforme v tej vladi je že propadel, je priznal in dejal, da je tudi zato verjetno prejšnji minister Borut Miklavčič iz vlade odšel z grenkim priokusom. Ko je Marušič prevzel njegovo mesto, sta s Pahorjem postavila časovnico, do kdaj mora biti reforma pripravljena, trenutno pa za tem dogovorom zaostajajo en mesec.

Do sredine junija bodo torej pripravljene teze predlogov zakonov o zdravstveni dejavnosti in zdravstvenem zavarovanju, ki prinašajo združitev obveznega in dopolnilega zavarovanja, pred parlament pa naj bi z reformo šli predvidoma jeseni. Posebna delovna skupina bo zdaj pripravila načrt, kako spremembe izvesti in pri tem ohraniti javnofinančno vzdržnost.

"Storitve naj bodo enako dostopne"
Temeljne zdravstvene storitve želijo namreč po Pahorjevih besedah narediti enako dostopne in enako kakovostne. "Zdravje je ena najpomembnejših vrednot za Slovence, ambicija in dolžnost države je, da s solidarnostjo poskrbi, da bodo tako manj kot bolj premožni ljudje deležni enake dostopnosti in kvalitete storitev," pravi.

S predlogi se strinja tudi finančni minister
Tudi minister Marušič je zatrdil, da piše reformo zato, da bo Slovenkam in Slovencem bolje. Pripravili so vse izračune in določili novo košarico pravic, ki bodo krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dodatna sredstva, ki bodo za to potrebna, bodo pridobili z novimi dajatvami. Ali bodo te pomenile spremembo pri zdajšnji prispevkih v zdravstveno blagajno ali dodatno obremenitev, ni želel povedati. Zatrdil pa je, da se s predlogom strinja tudi finančni minister Franc Križanič.

Stroške povečuje vse dražja tehnologija
"Največje breme za vsako državo je nezdrava populacija. V prehodnem obdobju bo to pomenilo več stroškov, dolgoročno pa daljše življenje Slovencev," zatrjuje Marušič. Sicer pa sta s Pahorjem poudarila tudi, da naraščanja stroškov v zdravstvu ne povzorča staranje prebivalstva, temveč nove tehnologije, saj so najnovejše zdravstvene naprave vse dražje.

Zvišanje prispevne stopnje nima podpore
Marušič se je odzval še na zadnji predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bi občutno povišal prispevno stopnjo za zdravstveno blagajno. Minister poudarja, da ta predlog ni v skladu z usmeritvami nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, zato meni, da gre le za delovni dokument. S predlogom ZZZS-ja se prav tako ne strinja gospodarska ministrica Darja Radić, saj je prepričana, da bi tak ukrep poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Radićeva odločno nasprotuje kakršnemu koli dodatnemu obremenjevanju gospodarstva, dokler gospodarska rast v Sloveniji ne bo dosegla vsaj treh odstotkov. "Bil bi že skrajni čas, da bi javni sektor končno doumel, da gospodarstvo za nov zagon potrebuje spodbude, ne pa dodatne obremenitve," je poudarila.