Psihoonkologija oziroma psihosocialna onkologija se ukvarja s psihosocialnimi, vedenjskimi, duhovnimi in eksistencialnimi dimenzijami na poti zdravljenja bolnikov z rakom in njihovih bližnjih, so pojasnili na inštitutu. Pravočasno prepoznavanje duševnih stisk in dostopnost psihoonkološke obravnave po njihovih besedah še vedno ostajata izziv, zato strokovnjaki poudarjajo potrebo po povezovanju vseh virov pomoči, ki so na voljo tako bolnikom kot svojcem.

Začetki psihoonkologije v Sloveniji segajo v 80. leta prejšnjega stoletja. 8. maja 1984 je bil s pionirskim delom zdravnice Marije Vegelj Pirc na onkološkem inštitutu ustanovljen oddelek za psihoonkologijo. To je bil po navedbah inštituta napreden korak v času, ko so bile ideje o psiholoških vplivih na spoprijemanje z rakom šele v povojih. O tem priča tudi dejstvo, da je istega leta nastalo mednarodno združenje za psihoonkologijo.

Živeti z diagnozo raka pomeni živeti s strahom pred ponovitvijo bolezni

Sorodna novica Duševno zdravje: "Ko ljudem nudimo pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da so težave rešljive."

Ob tem so spomnili, da je rak bolezen, ki nepričakovano poseže v življenje posameznika in njegove družine ter globoko zaznamuje mnoga področja življenja. Raziskave kažejo, da od 20 do 40 odstotkov ambulantnih bolnikov z rakom doživlja pomembno duševno stisko. Kar 50 odstotkov bolnikov doživlja stisko, ki ustreza merilom psihiatrične motnje. Živeti z diagnozo rak pomeni tudi živeti s strahom pred ponovitvijo bolezni. O strahu različne intenzitete poroča od 39 do 97 odstotkov bolnikov.

Po besedah klinične psihologinje z inštituta Andreje Cirile Škufca Smrdel se lahko z globljo stisko bolnik spopada v katerem koli obdobju zdravljenja in rehabilitacije. "Posebno ranljivi pa so v obdobjih, kot so na primer obdobja sprejemanja odločitev o zdravljenju, čakanja na začetek zdravljenja, spreminjanja načina zdravljenja in ob napredovanju bolezni. Velikokrat je spregledano, da se stiska bolnikov pogosto pomembno stopnjuje tudi v obdobju po končanem zdravljenju," je pojasnila.

Velik del bolnikov v stiski ostaja neprepoznan

Pri zagotavljanju psihoonkološke obravnave se zdravstveni delavci spoprijemajo z dvema izzivoma. Prvi je pravočasno prepoznati bolnike, ki doživljajo globljo stisko. Raziskave kažejo, da velik delež bolnikov v stiski ostaja neprepoznan, kar povezujejo s tem, da zdravstveni delavci podcenjujejo stisko oziroma pričakujejo, da bo o njej bolnik sam spregovoril. V svetu so zato ponekod razširjeni programi presejanja čustvene stiske s pomočjo različnih vprašalnikov.

Drugi izziv je zagotoviti dostopnost psihoonkološke obravnave, kar je obenem pogoj za uspeh takšnih presejalnih programov. Tokratno strokovno srečanje nagovarja potrebo po povezovanju vseh virov pomoči, tako znotraj zdravstvenega sistema kot tudi programov društev bolnikov, so poudarili na onkološkem inštitutu.

40 let delovanja oddelka so zaznamovali 17. maja. Ob tem je potekal tudi strokovni simpozij, na katerem so strokovnjaki predstavili aktualne izzive in izhodišča, kako nadgraditi strokovno obravnavo bolnikov z rakom, ki potrebujejo psihoonkološko pomoč.