"Nekateri zdravstveni zavodi sploh nimajo svojih ljudi, tako da se o informacijskih tehnologijah odločajo ljudje, ki profesionalno za to niso poklicani in tak je tudi rezultat. Podatki ne gredo skupaj, ljudje morajo prenašati kup papirjev iz nadstropja v nadstropje," je trenutno stanje orisala Alenka Kolar z ministrstva za zdravje, ki ugotavlja, da imamo danes na področju digitalnega zdravja velik kaos.

Kot primer je navedla Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kjer imajo pet različnih sistemov. Vsaka klinika je iskala svojo rešitev, saj UKC nima centralno krmiljenega tega področja. "Poslovni direktorji so se znašli vsak po svojih najboljših močeh in z denarjem, ki jim je bil na voljo. Tako smo dobili diverziteto informacijskih rešitev v slovenske bolnišnice," je opisala.

To želijo na ministrstvu popraviti z zakonom o digitalizaciji zdravstva, katerega cilj je med drugim podatke pacientov zapisovati v digitalni obliki, v eKartonu. Glede podatkov "za nazaj", torej tistih, ki so zdaj zapisani v papirnatih kartotekah, pa bo morala predvsem zdravniška stroka povedati, katere diagnoze in izvide bi se iz strokovnega vidika splačalo digitalizirati. "Ali bomo res skenirali izvide odraslih iz sedmega razreda osnovne šole," navaja Kolar kot primer.

Dostop do dela podatkov šele po dovoljenju bolnika

Velik poudarek novega zakona je tudi na odločitvi posameznika, kateri podatki bodo komu vidni. Po priporočilu informacijske pooblaščenke so se odločili, da bodo tako zaprti podatki s področja ginekologije, psihiatrije, pedopsihiatrije in genetike. Odprlo se jih bo šele z dovoljenjem bolnika.

Zdravniki bodo sicer lahko videli, da ima pacient nedostopen del podatkov, in bodo lahko zaprosili, da mu omogoči dostop, če bodo menili, da je to nujno za nadaljnjo obravnavo. Nekoliko drugače bo v urgentni obravnavi, kjer bodo imeli pravico vpogleda v vse podatke, a bo to natančno sledljivo, je pojasnila.

V SDS-u ob tem opozarjajo, da kljub popravljanju in usklajevanju s predlogi Informacijske pooblaščenke predlog glede varstva osebnih podatkov še ni optimalen.

Podatke bodo morali sporočati tudi koncesionarji in zasebniki

Alenka Kolar meni, da bosta po optimističnem scenariju za uveljavitev in implementacijo zakona potrebni vsaj dve leti. V tem času zapade tudi evropski načrt za okrevanje in odpornost, iz naslova katerega bodo črpali denar za razvoj programskih rešitev, dolgoročne najeme podatkovnih centrov in podobno. "Vsaj v tem času moramo torej to izpeljati, sicer je ogroženo črpanje 83 milijonov evrov," je opozorila.

Sorodna novica Zakon o digitalizaciji zdravstva: v popravljeni različici dodatne varovalke pri osebnih podatkih

Sicer jih pa, če bodo poslanci zakon potrdili, pred tem čaka še nekaj dela. Treba bo namreč ustanoviti gospodarsko družbo v 100-odstotni državni lasti, ki bo bedela na centralnim sistemom, ter nanjo prenesti del dejavnosti in naloge, ki jih zdaj opravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ta bo torej izgubil nekatere dejavnosti in s tem financiranje zanje. Odzvala se je tudi na nekatere napačne interpretacije, da zasebni izvajalci naj po predlogu ne bi imeli vpogleda v eKarton, kar so predlagateljem očitali v NSi-ju.

Kot pojasnjuje Kolar, bodo v centralni sistem podatke morali sporočati vsi izvajalci zdravstvenih storitev, tudi koncesionarji in zasebniki. Javnim izvajalcem bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi delovanja in vzdrževanja aplikacije nakazal nekoliko nižje plačilo za opravljeno storitev, zasebniki pa bodo za priključitev v nacionalni eKarton morali plačati "priključnino", nato pa bi plačevali še posamezne vpoglede.

Zasebni zdravniki nad tem niso navdušeni, a glede na to, da na prvo mesto postavljamo pacienta, želimo, da so vsi podatki na enem mestu – v centralnem sistemu. Centralni sistem je namreč primarno namenjen pacientu, je pojasnila. Tako bo tudi zasebni zdravnik lahko vpogledal v pacientove podatke, pomembne za obravnavo pacienta. Ker je informacijska tehnologija del storitve za pacienta, je prav, da je del vsake storitve, je še poudarila Kolarjeva.

Za informatiko v zdravstvu zdaj skrbi premalo ljudi

Ob pripravi zakona so se zavedali, da bo pridobiti kader izziv, tudi zaradi plač. Tudi zato bi bilo podjetje, ki bi bedelo nad centralnim informacijskim sistemom, d. o. o. v državni lasti, kar bi jim omogočilo več fleksibilnosti, kot če bi zaposleni spadali v javni sektor.

Po njihovih podatkih se z informatiko v zdravstvenih domovih in bolnišnicah ukvarja okoli 200 ljudi, a kot ugotavljajo po pogovorih z njihovimi predstavniki, je to mnogo premalo. Po priporočilih OECD-ja naj bi se z informatiko ukvarjala približno dva odstotka vseh, ki so zaposleni v zdravstvu, kar bi v Sloveniji pomenilo 800 ljudi. "Toliko jih ne moremo najti na slovenskem trgu in bomo nekatere stvari morali dobro premisliti," je dejala in dodala, da bo v določenih primerih treba iskati tudi zunanje rešitve. Eno takih področij je gotovo kibernetska varnost.

Sorodna novica MZ: Mnenje informacijske pooblaščenke bo pripomoglo k izboljšavi zakona o digitalizaciji zdravstva

Pri poizvedovanju, koga bi zanimalo delo v tem podjetju, so po besedah Alenke Kolar sicer najprej govorili z ljudmi, ki danes že delajo na področju informatike v zdravstvu. "Odzivi so različni. Nekateri so za čimprejšnje spremembe, drugi pa se ne bi premaknili iz udobja javnega uslužbenca. Naivno nisem računala, da bodo tudi taki," je dejala. So pa nekaj zanimanja zaznali tudi že zunaj zdravstva.

Iskali bodo tudi dobre nabavnike za področje evropskih razpisov in javnih naročil, pravnike, analitike, projektne vodje, arhitekte. "Razvoj bi pa še vedno potekal skozi slovensko gospodarstvo in skozi javno naročanje," je dejala in pojasnila, da gre pri samem razvoju običajno za projektne naloge.

Tako bodo tudi aktualni zunanji ponudniki informacijskih sistemov v bolnišnicah, ki bi z uveljavitvijo zakona morda ostali brez dela posla, še vedno lahko ponujali določene rešitve. "Podjetja ugotavljajo, da bi jim po svoje prišlo zelo prav, da bi država ponudila svoje strokovnjake za zdravstvene procese in da bi to podjetje naročalo zunanje razvojne naloge," je dejala.

Za varnost podatkov bi nas moralo bolj skrbeti zdaj

Glede skrbi zaradi morebitnih zlorab ob vdorih, ker bi bili vsi podatki zbrani na enem mestu, direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu odgovarja, da bi nas moralo bolj skrbeti zdaj, saj so podatkovni centri ponekod v bolnišnicah že fizično ogroženi, na primer z bližino kopalnice, pri prenašanju papirjev pa ni nobene sledljivosti, kdo je vanje vpogledoval.

Ob opozorilih o mogoči zlorabi osebnih podatkov v komercialne namene pa Kolar poudarja, da predlog zakona natančno določa namen uporabe, to je za zdravje posameznika in posledično za javno zdravje. "Vse, kar je zunaj tega, je nezakonita obdelava podatkov," je poudarila in spomnila na zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v takih primerih predvideva tudi kazni, tako za pravne kot fizične osebe.

Odbor DZ-ja za zdravstvo bo predlog zakona obravnaval v sredo popoldne. Predlog so ob prvi obravnavi sicer podprli poslanci Svobode, SD-ja, Levice in NSi-ja, v SDS-u pa so so bili vzdržani.