Lekarne sicer še zmeraj, predvsem po zaslugi prizadevnega kadra, ostajajo najbolj dostopen del zdravstva. "Ni naročanja, v lekarno lahko vsak stopi dobesedno iz ulice in storitve so zagotovljene tako rekoč 24 ur na dan, saj v 12 regijskih lekarnah zagotavljamo tudi neprekinjeno preskrbo z zdravili," je na novinarski konferenci dejala predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič.

Predsednica zbornice je opozorila tudi na vedno več predpisanih receptov. Leta 2019 so jih izdali 17,7 milijona, lani pa 20,3 milijona, kar je 14,7 odstotka več. Ob tem je v Sloveniji 55.000 ljudi, ki prejemajo deset ali več zdravil sočasno, okrog 230.000 pa sočasno prejema od pet do devet zdravil.

Računajo, da na primarni ravni primanjkuje 500 magistrov farmacije in 300 farmacevtskih tehnikov, v bolnišničnih lekarnah pa primanjkuje več kot 100 magistrov farmacije in 100 farmacevtskih tehnikov. Po njenih besedah je glavna posledica pomanjkanja kadra, da pacientom namenijo premalo časa.

Ministrstvu za zdravje so predlagali, da bi normative v lekarniški dejavnosti na primarni ravni opredelili na število receptov, in sicer na 13.250 na magistra farmacije na leto, trenutno pa razrešijo približno 19.000 receptov na leto. "Ob trenutni kadrovski situaciji vsak zaposlen strokovni delavec dela za enega in pol," je poudarila Potočnik Benčič.

Težave tudi zaradi pomanjkanja zdravil

V zadnjih letih v lekarnah tudi rešujejo težave zaradi pomanjkanja zdravil. "Veliko jih rešimo že v lekarni z medsebojno zamenljivimi zdravili, s pripravo magistralnih zdravil," je povedala.

Kadar gre za iskanje terapevtskih alternativ, je potreben tudi posvet med zdravnikom in farmacevtom. "Čas, ki ga temu namenimo, ni nikjer ovrednoten, porabimo pa ga iz leta v leto več," je še opozorila in poudarila, da v lekarnah s pripravo magistralnih in galenskih zdravil tudi zapolnjujejo vrzel, ko industrija ni zainteresirana za trženje nekega zdravila na majhnem slovenskem trgu ali ko zdravila ni. To so zdravila, namenjena najbolj ranljivim skupinam, kot so otroci, bolniki z redkimi boleznimi, onkološki bolniki in bolniki v paliativni oskrbi.

V lekarniški zbornici opozarjajo, da strokovni kadri in drugi zaposleni zaradi preobremenjenosti, delovnih razmer in nezadovoljstva s plačami številčno zapuščajo lekarniško dejavnost, torej zdravstvo. Odhajajo predvsem v industrijo in raziskovalne institucije, farmacevtski tehniki pa tudi drugam, denimo v trgovine. Številni pa zaradi izgorelosti odhajajo tudi na dolgotrajne bolniške dopuste.

Lekarniška zbornica predlaga tri sistemske ukrepe, in sicer priznanje in financiranje ustreznega števila strokovnih delavcev v lekarnah ter priznanje in ovrednotenje vseh storitev, ki jih opravljajo, kot so svetovanje po telefonu, pomoč pacientom brez recepta, iskanje terapevtskih alternativ ob pomanjkanju zdravil in reševanje zapletenih primerov uporabe zdravil.

Potočnik Benčič je predlagala tudi razmislek, da bi farmacevtski poklic opredelili kot deficitaren. Pozdravljajo pa uvedbo specializacij v lekarniški dejavnosti in priznanje dodatnih specialnih znanj.

Zapiranje lekarn po manjših krajih

Vodja Lekarne Dobrova Matija Centrih je dejal, da je 80 odstotkov zdravstvenih intervencij povezanih z zdravili, deset odstotkov hospitalizacij pa je posledica neželenih učinkov zdravil.

Najpogostejši preprečljivi vzroki neželenih učinkov so neoptimalno predpisovanje, slabo spremljanje zdravljenja in težave pri uporabi zdravil za samozdravljenje. "Pri vseh treh ima ključno vlogo magister farmacije," je poudaril.

Preobremenjenost zaposlenih v lekarnah niža kakovost dela, saj pacientom ne morejo nameniti toliko časa, kot ga za obravnavo potrebujejo, da bi zdravila uporabljali varno in učinkovito, je poudaril. Opozoril je še, da so se številne lekarne že zaprle, denimo nekatere v Ljubljani, Grosuplju, Cerknici, Logu - Dragomerju in Zagradcu.

"Seveda zaposlene žalosti tudi to, da je umestitev v plačno lestvico neskladna z odgovornostjo in izobrazbeno ravnijo, ko se primerjajo s primerljivimi poklici v zdravstvu," je dodal.