Cepljenje naj ne bi imelo hujših stranskih učinkov. Foto: MMC RTV SLO
Cepljenje naj ne bi imelo hujših stranskih učinkov. Foto: MMC RTV SLO
Higiena
Za izogibanje okužbi je bistvena higiena rok. Foto: EPA
Čaj
Če zbolimo, kakšen topel napitek ne bo škodil. Foto: MMC RTV SLO

Vsako leto pri nas za to nalezljivo virusno boleznijo zboli več kot pet odstotkov prebivalstva, pri starejših bolnikih in tistih s kroničnimi boleznimi srca ali pljuč pa je potek bolezni lahko otežen, mogoči so zapleti in celo smrt. Stroka zato kot najučinkovitejši način preprečevanja gripe priporoča cepljenje. Po cepljenju se zaščita razvije v od enem do dveh tednih.

Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse ljudi, posebej pa za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca in ledvic, diabetike, ljudi z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike z rakom, nosečnice v drugem in tretjem trimesečju in otroke, stare od šest do 23 mesecev. Prav tako je dobro, da se cepijo svojci vseh naštetih.

Cepili naj bi se tudi zdravstveni delavci in zaposleni na policiji, carini, pošti ipd., kjer bi povečana odstnost z dela ohromila delovanje nujnih dejavnosti.

Cepljeni bomo proti sezonski in pandemski gripi obenem
Letošnje cepivo vsebuje antigene virusov A/H3N2, pandemskega A/H1N1 in influence B, ki naj bi krožili v tej sezoni. Na IVZ-ju poudarjajo, da je cepivo varno in ne more povzročiti bolezni, saj virusa gripe ne vsebuje. Neželeni učinki po cepljenju so redki, minejo pa hitro. Najpogosteje se na mestu vboda pojavi rdečina, oteklina ali bolečina, zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabost, glavobol in utrujenost.

Kako se okužimo?
Gripa se sicer prenaša s kužnimi kapljicami in prek okuženih površin. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju ter prepotujejo razdaljo največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim. Na površinah virus gripe lahko preživi več ur; če se teh površin dotaknemo, lahko virus zanesemo na sluznice oči, nosu in ust.

Za zaščito je zato pomembno pogosto in pravilno umivanje rok z milom vsaj dvajset sekund. Ključnega pomena je tudi higiensko kihanje in kašljanje ter pogosto prezračevanje prostorov.

Če zbolimo, ostanimo doma
In če zbolimo? Približno tri dni po okužbi z virusom gripe se lahko pojavijo mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Znaki običajno izginejo v od dveh do sedmih dneh, kašelj pa lahko traja še več tednov.

KDAJ K ZDRAVNIKU?
Če se zdravstveno stanje v nekaj dneh ne izboljša, predvsem če visoka temperatura ne pade, kašlju pa se pridruži še oteženo dihanje, obiščite zdravnika.

Če zbolimo, ostanemo doma, počivamo in pijemo tople napitke. Visoko vročino znižujemo z zdravili za nižanje temperature, jemanje antibiotkov pa ni smiselno, saj gripo povzroča virus.