Poslanec SDS-a Ivan Grill je ministru za zdravje zastavil vprašanje, kaj bo kot minister za zdravje storil, da se bodo zagotovila vsa potrebna sredstva za nemoteno opravljanje diagnostičnih pregledov na napravah PET CT. Foto: BoBo
Poslanec SDS-a Ivan Grill je ministru za zdravje zastavil vprašanje, kaj bo kot minister za zdravje storil, da se bodo zagotovila vsa potrebna sredstva za nemoteno opravljanje diagnostičnih pregledov na napravah PET CT. Foto: BoBo
Dorjan Marušič
Marušič opozarja, da določeno delo pri vzpostavitvi regionalnih centrov nujne pomoči čaka tudi stroko, ki bo morala proučiti obravnavo na urgencah v različnih krajih in določiti nov sistem obravnave bolnika na urgenci "od spodaj navzgor", torej od krajevne urgence do najbolj vrhunskih centrov. Foto: MMC RTV SLO

Lani so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opravili več kot 1.000 preiskav na napravi za računalniško tomografijo, za letos pa jim jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije odobril le 660 in večino od teh so že opravili, na kar je opozoril predstojnik Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana Sergej Hojker.

Čakalna doba na preiskavo je okoli 14 dni
Minister za zdravje je zato od UKC-ja Ljubljana in Onkološkega inštituta, kjer prav tako opravljajo te preglede, zahteval podatke, govoril pa je tudi z vodstvom ZZZS-ja. Za letos je pri obeh izvajalcih dogovorjenih skupno 2.144 preiskav, čakalna doba na OI-ju je od 10 do 14 dni, izvid dobijo v roku enega dneva. Na čakalnem seznamu je od 50 do 60 bolnikov. V UKC-ju Ljubljana je čakalna doba 14 dni, na pregled čaka 85 bolnikov.

A ministra pri tem zanima, zakaj je določeno število bolnikov za to preiskavo hospitaliziranih - v UKC-ju Ljubljana so jih lani sprejeli 304, na OI-ju pa 80. "Med dvema izvajalcema pa le ne bi smelo biti take razlike. Lahko se dogaja, da ker imajo premalo programa, bolnike sprejemajo samo zaradi te preiskave," pravi Marušič. To bodo skušali pojasniti z nadzorom.

Naslednji projekt: centri nujne pomoči
Sicer pa je minister Marušič sporočil tudi, da je Evropska komisija Sloveniji dokončno odobrila 30 milijonov evrov za izgradnjo centrov nujne medicinske pomoči. Še pet milijonov evrov bo prispevala vlada iz proračuna. Da bi se izognili draženju projekta zaradi morebitnih lokalnih interesov, bo projekt krovno koordiniralo ministrstvo za zdravje.

Vzpostavitev mreže urgentnih centrov je po njegovih besedah ena izmed pomembnejših nacionalnih nalog. "Ta sredstva bo treba zelo strateško razdeliti, da bo ta služba čim bolj učinkovita. Zato je prav, da se to koordinira z ministrstva. Izkušnje iz preteklosti, ko se je to prepustilo lokalnim okoljem, niso najboljše," pojasnjuje Marušič.

Centri bodo zrasli v splošnih bolnišnicah v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Brežicah, Trbovljah, Izoli, Šempetru pri Gorici, Celju, Novem mestu, na Jesenicah in Ptuju ter v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Razlike med urgentnimi centri bodo samo v količini opreme, ki bo odvisna od števila bolnikov in od tega, kakšne primere običajno obravnavajo.