Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Sevi

Večkrat lahko slišimo, da krožijo različni virusni sevi. So različno nevarni?

Virus se spreminja – mutira. To je v naravi virusov, ko gre v gostiteljsko celico in se začne tam pomnoževati. Med tem pomnoževanjem lahko pride do sprememb – do mutacij. Ampak po tem, kar vemo danes, te nove mutirane oblike virusa niso nevarnejše, se pa bolj uspešno širijo, in v tem je težava. Ni povečana smrtnost, ampak hitrost širjenja med populacijo. Ta pa je višja. Imamo pa tak virus, te oblike v Sloveniji, kot je sicer v Evropi. Nimamo nič posebnega.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)



Koliko različic seva novega koronavirusa imamo pri nas?

Po mojih podatkih je bilo v Sloveniji že 20 različnih mutacij, vendar več ali manj so imunološko in epidemiološko zelo podobni. Te tri različice, ki nekoliko skrbijo, so angleški, brazilski in južnoafriški. Ti pa so po mutacijah toliko različni, da se obnašajo drugače.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 5. 2. 2021)


Zakaj novi sev virusa SARS-coV-2 vsebuje več mutacij?

RNA-virusi zelo lahko mutirajo. Nekako je zdaj že več kot 30 mutacij na novem virusu SARS-CoV-2 glede na tistega, ki je bil na začetku odkrit v Vuhanu, in to ni nič tako presenetljivega. Je pa žal mutacija na mestu 501. To je na tistem mestu, kjer se sam virus prejema prijemališča na človeški celici. Ta nas pa lahko malo skrbi. Še vedno mislimo, da smo varni. Ampak ta mutacija bi lahko pomenila nekako lažje prijemanje virusa na celico in mogoče večjo virulentnost. Vendar se ne kaže v slabšem poteku bolezni in večji smrtnosti ta trenutek.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 22. 12. 2020)


Kaj je značilnost angleške različice novega koronavirusa?

Mogoče najprej to, pri virusu SARS-Cov-2 ne govorimo še o sevih, ampak govorimo o različkih ali različicah in tu gre za to, da določamo podobnost predvsem na podlagi genomskega zapisa virusa in ne toliko bioloških lastnostih. Pri angleškem različku je zanimivo, da je v zelo hitrem času prišlo do akumulacije zelo veliko mutacij, torej sprememb v genomu tega virusa, kar 17 je takšnih. Sicer je pa kar nekaj izmed teh mutacij prav na tako imenovanem spike proteinu, ki je zelo pomemben za vezavo na receptor na človeški celici. Praktično je pa mogoče bolj zanimivo to, da smo zdaj v že kar nekaj državah opazili, da je pojavnost tega različka naraščala zelo hitro, hitreje kot bi pričakovali, glede na naša prejšnja znanja o tem virusu.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


Zakaj so nove različice nevarnejše od klasičnega virusa SARS-CoV-2?

Mogoče ne moremo reči, da so kar vse nove različice nevarnejše od prvotnega virusa oziroma od prejšnjih različkov, ki smo jih poznali. Dejstvo pa je, da tiste, ki so bolj zanimive in nevarne v tem smislu, prej opazimo, ker narastejo v populaciji, in tudi prav je tako, da jim posvečamo več pozornosti zato, da jim lahko sledimo in da se pravi čas odzovemo.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


V čem se razlikujejo angleška, škotska, južnoafriška in brazilska različica novega koronavirusa?

Vedeti moramo, da so vse različice nastale na nek način neodvisno, na različnih koncih sveta. Kljub temu pa kar v treh izmed teh, ki ste jih omenili, opazimo nekatere enake mutacije. To pa se naj ne bi zgodilo čisto naključno. To verjetno pomeni, da imajo te mutacije, ki jih opazimo, nek biološki pomen, doprinesejo k uspešnosti virusa v populaciji in to je še dodaten indic, da gre pri teh različicah za neko prednost pri širjenju.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


Ali lahko novi koronavirus mutira v še bolj smrtonosnejšo obliko?

Lahko se zgodi, da se virus spremeni tako, da postane bolj nevaren, lahko pa se zgodi tudi, da postane manj nevaren. Vedno gre za nek, pri vseh patogenih gre vedno za neko ravnovesje med tem, da se patogen oziroma virus želi razširiti v populaciji in pri tem pogosto ni optimalno, da pri tem ubije veliko svojih gostiteljev.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


Ali lahko z mutacijami koronavirus preprosto izzveni?

To bi bilo tudi možno teoretično, nismo pa kaj takšnega še opazili.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


Ali bodo cepiva, ki so na voljo, zaščitila ljudi pred novimi različicami koronavirusa?

Nekaj dokazov je že za to, da bodo cepiva, predvsem za cepivi Pfizerja in Moderne, da bodo učinkovita vsaj proti angleški različici, verjetno tudi proti južnoafriški. Za druga cepiva še nimamo podatkov, ampak zaenkrat kaže kar v redu.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


Bo treba novim različicam virusa prilagoditi tudi teste?

Da, tudi to se že dogaja. V resnici je treba tudi molekularne teste spremeniti. Ravno zaradi napak v molekularnih testih so tudi odkrili novo različico in nekatere teste bo treba spremeniti zato, da ko se bo virus razvijal in mutiral, da ga bomo zaznali res zanesljivo.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)


Kako spremljamo mutacije virusov pri nas?

Glede na to, da virus spada med bolj virulentne, ima zelo malo laboratorijev dovoljenje, da se uradno ukvarjajo z gojenjem virusa. To pomeni, laboratorijska stopnja dve do tri oziroma tri. Če lahko primerjamo - stopnja štiri je laboratorij, ki se ukvarja z virusom črnih koz. Samo trije laboratoriji na svetu imajo to dovoljenje. Tako da Mikrobiološki laboratorij medicinske fakultete, kjer delujejo tudi profesorica Avšičeva in drugi, imajo to dovoljenje, in oni so pravi naslov za naslavljanje, ali je virus prisoten ali ne. Profesorica Avšičeva zelo dobro spremlja. Slovenija ni pasivna, je aktivno deluje.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 22. 12. 2020)


Kje se novi koronavirus najbolj širi?

Virus se najhitreje širi pri druženju, kjer ne upoštevamo varnostne razdalje. To je lahko doma. Za virus je vseeno, v katerem okolju je, samo da je zaprt prostor, več ljudi, neupoštevanje osnovnih ukrepov.

Eva Grilc, Nacionalni inštitut za javno zdravje (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Ukrepi

Zakaj so ukrepi za zajezitev epidemije pri nas manj učinkoviti kot drugod?

Španija je izredno učinkovita s strogimi ukrepi, še malo strožjimi kot v Sloveniji. Nasprotno pa ima na primer Švedska zdaj velike težave. A bolj kot to, kako strogi so ukrepi, je pomembno, kdaj smo jih sprejeli. Ker gre pri virusu za eksponentni porast okužb, vsak dan šteje. To smo videli pri prvem valu in še toliko bolj to vidimo pri drugem valu, ki je bil v vseh pandemijah hujši od prvega vala. Mogoče je, da smo v Sloveniji, podobno tudi na Hrvaškem, podcenjevali drugi val. Ker smo prvi val tako dobro preživeli, smo mislili, da ni tako hudo. A vse napovedi so se uresničile, tako kot smo napovedovali ali celo še v hujši obliki. Zamujeno lahko nadoknadimo tako, da rečemo, da ni druge rešitve, kot da omejimo socialne stike in preprečimo vsako novo okužbo. Ker proti temu virusu nimamo nobenega protivirusnega zdravila in mi zdravniki lahko samo nudimo zdravljenje, dajemo kisik, ne moremo pa ničesar storiti proti virusu samemu.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


Kateri ukrepi so najpomembnejši in najučinkovitejši?

Najbolj smiselno je, da ljudje ostanejo doma. In da se ne srečujejo z drugimi oziroma srečevanje omejijo na največ eno drugo družino. Čas je tudi, da se sprijaznimo, da božičnih in novoletnih praznovanj ne bo. Seveda lahko z doslednim nošenjem mask, kar je zagotovo drugi najučinkovitejši ukrep, tveganje za okužbo zmanjšamo. Ampak maske tudi ne moremo nositi dosledno in vedno. Zato je to drugi najpomembnejši ukrep. Tretji pa je, da se ob pojavu simptomov takoj testiramo in poskušamo ugotoviti, s kom smo bili v zadnjih 14 dneh v stiku. Prav to je trenutno v Sloveniji težava. Zaradi velikega števila okužb ni več mogoče spremljati verig prenosov in zato bo morala Slovenija poostriti prepoved gibanja.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid 19, 8. 12. 2020)


Kateri ukrepi so se izkazali za neučinkovite?

Zagotovo je bil najbolj nesmiseln ukrep razkuževanje javnih površin. To je bilo bolj simbolično. Virus se prenaša po zraku, vemo, da so to kapljice ali aerosoli. Omejevanje gibanja pa je ukrep, ki ga je težko sprejeti, a je bil v Franciji to edini ukrep, s katerim jim je uspelo zmanjšati število okužb. Sicer pa se da videti, ali so se ljudje okužili pri prehajanju iz ene občine v drugo. Če so se, je to smiseln ukrep. Teh podatkov za zdaj nimam. Lahko pa zagotovo rečem, da je bilo v prvem valu nesmiselno zapiranje državnih meja. Tokrat tega ne bomo naredili, saj vemo, da je virus vseobsegajoča težava. Nesmiselno je tudi to, da v okolju, kjer je okužb manj, ukrepe sproščamo. Virus se bo potem prenesel v ta okolja.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


Katere ukrepe bi morali sprejeti za zamejevanje okužb na delovnih mestih?

Vse tiste ukrepe, ki so že v veljavi. V zaprtih prostorih je treba tudi na delovnih mestih nositi maske. Pomembno je zračenje prostorov. Pomembno je, da so zaposleni razporejeni tako, da si niso v bližini. To so vsi ukrepi, ki veljajo. Lahko tudi zdravnik medicine dela, če podjetje samo ne zmore, oceni, kakšno je tveganje, in da navodilo, kako je treba stvari izvajati. Tu ne gre za vladne ukrepe. Gre za upoštevanje, izvajanje vseh teh postopkov, ki so nujni za preprečevanje prenosa virusa. V bistvu gre za varnost zaposlenih. Če zaposleni zboli na delovnem mestu, zato ker ni imel dobrih pogojev, je to problematično.

Dr. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Covid-19

Kakšna je razlika med pojmi: okužen, aktivno okužen, oboleli?

Nekdo, ki je okužen, ni nujno, da ima bolezenske znake. Lahko pa širi virus. Nekdo, ki je aktivno okužen, pomeni, da je okužen v tem trenutku. In je potencialno nevaren, če rečemo z grdo besedo, tudi za okolico. Nekdo, ki ima bolezenske znake, je seveda bolan.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 3. 11. 2020)


Kako se novi koronavirus SARS-CoV-2 razlikuje od drugih koronavirusov in zakaj je tako nevaren?

Glavna težava je v tem, da se bistveno hitreje prenaša, kot sta se SARS-CoV-1 in MERS-CoV pred tem. Zato, ker ima veliko večjo afiniteto do gostiteljskih celic na telesu in z večjo koncentracijo prehaja v te gostiteljske celice. Se pravi: smrten je manj, ampak veliko hitreje prehaja v telo.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj danes vemo o virusu, česar med prvim valom epidemije nismo vedeli? Ali virus lebdi v zraku?

Virus se prenaša preko aerosolov – to so te drobne kapljice, ki jih izdihujemo med govorjenjem, med petjem, med kričanjem, med športnimi aktivnostmi. In v teh aerosolih virus lahko ostane – po teh podatkih, ki jih imamo – aktiven tudi tri ure.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Se virus širi med govorom in na kakšen način?

Vsakič, ko intenzivno dihamo, izdihujemo ta zrak – aerosole. In ta zrak, če ga vdihuje nekdo drug, se lahko na ta način okuži. Kar vemo danes, kar nismo vedeli v prvem valu, je, da je virus v tem smislu veliko bolj prodoren, kot sta SARS-CoV-1 in MERS-CoV. In da lahko poleg akutnih respiratornih bolezni povzroča tudi bolezni, ki lahko trajajo zelo dolgo – po več mesecev. In imajo še druge znake, poleg teh, vezanih na dihala. SARS-CoV-2 ima tudi hude posledice, za katere prej nismo mogli vedeti. Posledice so lahko v kognitivnih motnjah, izgubah spomina, celo v takšnih stvareh, kot je plešavost, utrujenost ... Posledice, za katere prej nismo vedeli, da ima na njih virus vpliv.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Koliko časa virus preživi v kapljični obliki na površinah in koliko časa v aerosolni obliki v zraku?

Na površini je zelo odvisno od površine: ali je trdna ali mehka. Na trdnih površinah dlje, kot na primer na blagu – tam zelo kratko. Odvisno, ali je površina kovinska ali kartonasta. Na kovinskih, jeklenih površinah preživi dlje, na kartonu bistveno manj. Treba se je zavedati, da je bilo veliko teh študijev narejenih v kontroliranih pogojih. Resnični pogoji so od tega drugačni, odvisno od odmerka virusa, ki je na površinah, in odvisno je od tega, ali so delci tega virusa celi, nepoškodovani, ali ne. Tu je veliko dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Vsekakor je pametno, da se površine razkužuje.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Kako se virus širi med rekreacijo, kako preko predmetov, denimo v trgovini?

Pri vseh teh stvareh se virus lahko širi. Odvisno je, ali te predmete prime nekdo, ki je okužen. Če imate to smolo, da primete predmet za nekom, ki je bil okužen, imate možnost – ne pomeni, da se bo to nujno zgodilo –, da se boste na ta način okužili. Med rekreacijo tudi nastane težava, ker takrat veliko bolj intenzivno izdihujemo – z večjo močjo kot med kričanjem, petjem. To so vse situacije, ki jih lahko reši samo primerna razdalja. Maske so zaščita, toda tista prava med dvema osebama, je razdalja.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali cigaretni dim prenaša virus?

Pri kajenju izdihujemo cigaretni dim, in ni razloga, da virus v tem izdihanem cigaretnu dimu ne bi preživel. Posredne študije kažejo, da virus v izdihanem cigaretnem dimu lahko preživi kot aerosol.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali se lahko virus zadrži v prezračevalnih napravah in se od tam prenaša?

O tem še vemo premalo. Dejstvo je, da se virus bolj širi v hladnih razmerah. Okoli 20 stopinj Celzija in suhih. In če prezračevalne naprave delujejo v tem smislu, najbrž lahko pripomorejo. Manjše koncentracije virusa so v vročih in vlažnih prostorih. Vendar so tudi podatki, ki jih šele zdaj počasi nabiramo in niso bili na voljo na začetku.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Na spletu mrgoli informacij o tem, koliko časa virus preživi na različnih površinah. V eni od raziskav so ugotovili, da virus na plastiki in nerjavečem jeklu ostane še tri dni, na kartonu manj kot 24 ur, na bakru je postal neaktiven v nekaj urah. Kaj od tega drži?

Te informacije, ki krožijo po spletu, so bile napisane na podlagi laboratorijskih študij pod nadzorovanimi pogoji. Ti termini so lahko tudi daljši ali krajši. Tu je težko kaj dokončno izjaviti. Dejstvo je, da se na površinah, kot sta nerjaveče jeklo in plastika, zadržuje dlje. Na bakru, ki je antimikrobna kovina, tako kot zlato, se zadržuje precej manj časa v aktivni obliki.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Zakaj novi koronavirus v nekaterih primerih povzroči težjo obliko bolezni, v drugih pa lažjo?

To je odvisno od imunskega odgovora posameznika. V posameznem primeru se lahko imunski sistem obrne proti samemu človeku. Ne deluje v boju proti virusu, kot bi moral, temveč povzroči citokinski vihar. To pomeni intenziven vnetni odgovor, ki deluje na bolnika. Zaradi tega so ti poteki bolezni lahko hujši.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Koliko ljudi zdaj v povprečju okuži en okuženi?

Za zdaj je to okoli enega. Vsak okuži enega naslednjega. Ampak to je treba gledati nekoliko širše. Verjetno so ljudje, ki okužijo po 10, 20 ljudi. In 20 ljudi, ki ne okužijo nobenega.

Leon Cizelj, Institut Jožeta Stefana (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)


Je že znano, kako dolgo lahko traja imunost?

Po informacijah, ki so na novo dosegljive, imunost ni trajna. Upajmo, da ni tako, ker bo to tudi vplivalo na to, kako uspešno bo cepivo. In tudi, če imunost ni trajna, potem je tudi ta čredna imunost, ki naj bi jo razvili, do neke mere vprašljiva. Obe stvari povzročata težave na tej ravni. Informacije se sproti dopolnjujejo in bomo potrebovali še nekaj časa, da ustvarimo popolno sliko.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Zakaj je bilo poleti manj primerov okužbe, se je virus manj širil, zakaj se jeseni in pozime širi bolj? Kako letni čas vpliva na širjenje virusa?

Jeseni in pozimi smo veliko več časa v notranjih prostorih – na kupu – v bližini drug drugega. Potem počasi popustijo zavore: ljudje imajo maske, ampak velikokrat so te pod brado ali na glavi kot čepica, kar se je že videlo. In v teh primerih ne delujejo. Ker smo v notranjih prostorih, tudi če ta prostor zapustimo in je bil pred tem v njem nekdo, ki je bil kužen, ostanejo virusni delci tudi do tri ure. Če vstopite brez maske, jih lahko vdihnete. Kar je v notranjih prostorih težje vzdrževati, je razdalja. To je ključnega pomena. Prostori, ki spodbujajo okužbe, so suh zrak in temperatura okoli 20 stopinj Celzija, ki je pogosta pri vzdrževanju temperature v zaprtih prostorih pozimi.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali je dobro, da pri bolnikih s covidom-19 zbijamo vročino, in koliko časa ima bolnik povišano temperaturo?

Smiselno je zbijati vročino takrat, ko človeku škodi. Po navadi je to pri vrednosti 38,5 stopinje Celzija. V tem stanju se človek že začne slabo počutiti. In je smiselno zbijati vročino, da ni prevelike obremenitve srca in podobno. Pri ljudeh, ki so kronični bolniki, se odločimo za zbijanje vročine že prej.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Ali zdravila proti kašlju pri okužbi z novim koronavirusom res škodijo in povzročajo vnetje sluznice in izločanje sluzi, kar oteži delovanje že tako obremenjenih pljuč?

Zdravila proti kašlju, tista, ki zavirajo kašelj ... Kakšnih prav posebnih podatkov o tem ni. Praviloma pri suhem kašlju, če je zelo dražeč, takšna zdravila svetujemo. Če je kašelj produktiven, se pravi moker, takrat navadno ne.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Zakaj domnevno niso dovoljene oziroma se ne opravljajo obdukcije umrlih za covidom-19, da bi vedeli, ali je bil vzrok smrti res covid-19?

Obdukcije se opravljajo. Ne pa zelo pogosto, ker je obdukcija zelo velik poseg in je ne potrebujemo vedno iz medicinskih razlogov. Nikakor niso prepovedane. Obstajajo protokoli, kako se naredi obdukcija, da ne pride do okužbe osebja, in v nekaterih primerih jo izvajamo. Večkrat pa je iz poteka jasno, ali je šlo za covid-19 kot vzrok za smrt ali ne. Seveda je kar nekaj tudi takšnih primerov, ki so bili ravnokar vpisani, kjer ima oseba zelo veliko hudih bolezni, in je covid-19 še tisto, kar je prevesilo njegovo stanje na slabše. Mi ves čas pri teh definicijah sledimo priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da je smrt vsake osebe, ki je okužena s covidom, smrt zaradi covida. Razen če gre za zelo jasen razlog, da je oseba umrla zaradi nečesa drugega. Zelo nazoren primer je neka nesreča.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Zakaj se pri umrlih, ki so imeli novi koronavirus, kot vzrok smrti šteje covid-19, in ne osnovna bolezen, če so jo imeli?

Na začetku smo mislili: "Dobro, človek je dobil infarkt in je zato umrl." Danes se ve, da je lahko to tudi zaplet bolezni covid-19, ki ima številne posledice na številnih organih. Tako da je to zelo težko izluščiti, razen pri tistih, kjer je popolnoma jasno, da vendarle ni šlo za covid-19, ki je poslabšal stanje do te mere.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Kaj je vzrok za tako visoko število smrti bolnikov s covidom-19?

Bolezen je prišla med ranljivo populacijo. To so bolniki, stari več kot 65, 75 let s spremljajočimi boleznimi. To smo že dolgo časa vedeli, da se bo to zgodilo. In ta populacija se je sicer dobro pazila, da niso bili že od začetka tako prizadeti. Zdaj pa je očitno prišlo tudi v domove. Domovi so zelo okuženi, zelo velike težave so po domovih. In pa tudi pri tistih, ki živijo doma. Slovenci imamo eno zanimivo posebnost, da pri nas vrh obolelih v starosti med 45. in 55. letom. V Evropi imajo to še na Češkem in v Romuniji. Drugi pa imajo vrh obolelih mlajši. Tam nekje med 20. in 30. letom. Po 55. letu pa incidenca kar precej pade v tej populaciji, in kaže, da se ti znajo varovati. Da se vedejo bolj samozaščitniško kot drugi. Ampak potem, ko pride ta pozna starost, ko so ljudje prepuščeni negovalcem, osebju domov, tam pa kaže spet ta žalostni trend, da odstotek okuženih spet naraste.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)

Naše bolnišnice so odlično opremljene, zdravstveni delavci pa zelo požrtvovalni. Verjetno gre to višjo stopnjo smrtnosti pripisati temu, da morda traja dalj časa od prvih bolezenskih znakov do dejanske potrebne bolniške oskrbe. Današnja medicina bi morala vsakomur, ki lahko s takim zdravljenjem pridobi, to tudi omogočiti. Treba je torej preučiti, ali so morda poti predolge. Poleg tega je treba ljudem povedati, da se morajo ob pojavu simptomov takoj oglasiti pri zdravniku, ne pa čakati. Ker se lahko stanje sploh pri starejših poslabša zelo hitro, celo v nekaj urah. In takrat je potreben takojšen odziv – to je kisik, drugače sledijo nepovratne spremembe.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


V preteklosti je bil velik porast primerov covida-19 med aktivnim prebivalstvom, zdaj pa število primerov narašča med starostniki, predvsem na račun domov za starejše občane. Zakaj kljub ukrepom okužba v domovih narašča?

Domovi so bistveno bolje pripravljeni, kot so bili spomladi. Med poletjem so v domovih precej nadgradili opremo, zavedali so se situacije, osebje se je izučilo iz uporabe zaščitne opreme. Oblikovali so sive in rdeče cone. Ampak bolezen lahko pride v dom na tri načine. En razlog je, da stanovalci sami hodijo na izhode in se tam nekje okužijo. In prinesejo bolezen s seboj. Drugi razlog so obiski domačih. Tretji razlog je osebje. Če se ta dom zapre za obiske in izhode, tretjega razloga – osebja – ne moremo izključiti. To osebje ima tudi doma svoje svojce in celo verigo tistih, ki ne sledijo. Obstaja sistem, kako prepoznati, če pride oseba okužena v službo: da pove sama, da se ne počuti v redu, da gre hitro na testiranje, da se mu izmeri temperatura, da se izpolni vprašalnik ob prihodu v službo. Ampak ker vemo, da asimptomatska faza te bolezni traja en, dva ali včasih celo kakšen dan več, takrat so ti že kužni in lahko v tem času prenesejo bolezen. In to se vedno zgodi, ko je v populaciji dovolj virusa in se ne da teh vrat hermetično zapreti.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Kaj lahko stori oseba, če sumi, da je odločitev v napoteni oddelek napačna?

Respiratornih efektov se ne da ločiti samo na podlagi klinične slike. Če ima nekdo vročino, kašlja, je lahko to vse od bakterijske pljučnice, gripe, covida ... Potrebujemo teste, pregled krvi. Bolnik pride na urgenco, in res upam, da niso vsi ti bolniki na kupu, ampak so v sivi coni, kjer so med seboj vendar ločeni. Potem jih obravnava osebje, ki nosi zaščitno opremo, masko, vezirje, haljo itd. To osebje se ne dotika nilčesar, kar je lahko kužno. Oz. jih obravnava, kot da je to kužen material. Z rokavicami itd. Ko pa je rezultat testiranja poznan, se bolnika uvrsti bodisi na oddelek s covidom, če je oseba pozitivna na covid test, ali v neinfektivno oz. nekužno cono. V principu se bakterijske pljučnice ne nalezemo na enak način kot covida. Zato je lahko oseba z bakterijsko pljučnico v istih prostorih tudi z drugimi bolniki, ki nimajo covida.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


So ljudje, ki so preboleli tuberkulozo (ali morda nerazvito okužbo v mladosti), morda imuni proti covidu 19? Je znanega kaj o tem?

Za zdaj ni o tem nič znanega. V publikacijah, ki jih poznam, še nisem zasledil, da je nekdo prebolel tuberkulozo in postal imun proti covidu. Se pa obravnava cepivo za tuberkulozo BSG, da bi se lahko nespecifično povečala imunost tudi v primeru, če bi bili bolniki izpostavljeni covidu. Tudi to se za enkrat še ni izkazalo kot resnično. Pa najbrž kakšnega večjega učinka nima, če ne bi to že opazili. Po mojem mišljenju tisti, ki so že preboleli tuberkulozo ali so se že cepili z BSG, nimajo nižje občutljivosti, da bi zboleli za covidom.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Ali lahko po drugem valu pričakujemo ponoven izbruh?

Seveda. Epidemije ni konec. Čim se bomo malo sprostili, se bomo vrnili na eksponentno krivuljo, ki smo ji priča. Ne smemo se zadovoljiti z malim. Virus mora iti nizko, pot tristo novookuženih na dan. Oziroma še manj. Priti moramo na obseg, ki ga lahko epidemiologi obvladujejo, da še isti dan najdejo stike in jih napotijo v karanteno. Takrat bomo imeli nadzor nad epidemijo.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Kaj je vzrok za pojav drugih bolezni zaradi okužbe z novim koronavirusom?

Značilno za te bolezni je prekomeren imunski odziv. Domnevami in raziskave kažejo, da sam virus lahko okvari celice, ki obdajajo naše drobne žile. Okvara teh drobnih celic lahko sproži različne vnetne procese v teh drobnih žilah. Kakor se pa začne vnetje, se potem vnetje samo vzdržuje, pride tudi do motenj koagulacije, pride do motenj strjevanja krvi v teh drobnih žilah in posledično tudi lahko do motene prekrvavitve, ki se potem kaže z odmrtjem delov tkiva. Do tega pride pri manjšem deležu bolnikov. Večina naših bolnikov je imela kožne izpuščaje ali spremembe v podkožju. Redkeje pa lahko pride tudi do odmrtja dela tkiva, predvsem kosti.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 1. 2. 2021)


Kužnost

Kako dolgo ima oseba, potem ko preboli bolezen, še pozitiven izvid in kako dolgo je kužna?

Poznati moramo razliko med tem, da je oseba kužna, da se virus aktivno razmnožuje v celicah in se tudi širi prek dihal, da zaznavamo samo ostanke virusa v odmrlih celicah dihalnega epitela, dihalne povrhnjice. Celotna dihalna pot ima balzalno plast, kjer se celice neprestano razmnožujejo. Potem gredo proti zunanjosti, počasi odmirajo in na koncu se izluščijo in gredo ven kot izloček. Virus, ki napade celico v zgodnji fazi, vendarle rabi, ko je bila celica okužena pred mesecem dni, da pride do konca oz. roba in se izlušči in pade ven. In v tem času še vedno zaznamo genski material v teh celicah. To pomeni, da lahko z občutljivim PCR-testom zaznavamo virus še mesec, mesec in pol ali še kakšen dan več. To pa ne pomeni, da je bolnik ves čas kužen. To samo pomeni, da zaznamo ostanke virusa v celicah, ki se luščijo in čistijo iz dihal. Obravnava se, da je bolnik kužen dan ali dva pred nastopom simptomov. In nekje do desetega, štirinajstega dne. Odvisno od bolezni. Če je dva dni brez akutnih znakov, kot je povišana temperatura, slabo počutje - kašelj lahko ostane še več tednov –, se ne obravnava več kot kužen.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Od česa je odvisno, kako dolgo širimo okužbo z novim koronavirusom? V ZDA naj bi ena od rakavih bolnic okužbo širila kar 71 dni. To drži?

Koliko je ona okužbo širila, je težko reči, ker v članku nič ne piše, da se je kdo od nje okužil, so pa dokazali živi virus, in to smo tudi že prej videli pri določenih boleznih, da so zelo imunsko oslabljene osebe, ampak govoriva o zelo imunsko oslabljenih, lahko izločale, recimo, določene viruse tudi več mesecev.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Bi morali, če smo okužbo z novim koronavirusom preboleli, pred odhodom v službo na ponovem test? Kako je to urejeno v tujini?

To se je zelo spremenilo. Na začetku so vsi želeli dva negativna testa, potem se je izkazalo, da so ljudje lahko imeli tudi nekaj tednov pozitivne teste. Zdaj je jasno, da če si relativno blago bolan in brez simptomov, da 10 dan nisi več kužen in greš lahko brez testa v službo. Ponoven test ni smiseln.
Pomembno je, da se ljudje držijo osnovnih higienskih principov.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Se lahko zgodi, da oseba ni kužna čeprav je test pozitiven?

Vsekakor, zato ker je lahko test še iz časa 14 dni, tri tedne nazaj, ko se je nekdo sveže okužil, nekaj dni je bil kužen in potem ta kužnost pade. Test pa ostane pozitiven, ker lahko z njim dokažemo ostanke nukleinske kisline.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Hčerka in njena družina so okužbo preboleli. En mesec je odkar so bili na testu pozitivni. Nas za praznike lahko obiščejo?

To je pa zelo odvisno od tega, kdaj je zadnja oseba iz te družine imela simptome in če je kdo v tej družini imunsko okvarjen, se pravi, da imajo tam nekoga, ki ima mogoče kakšnega krvnega raka, transplantacijo organov, ali pa kakšna taka zdravila jemlje. Sicer, če je minilo vsaj 14 dni od zadnjih simptomov, je to varno.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Kako lahko v družini preprečimo širjenje okužbe preprečimo, če imamo skupno kopalnico, kuhinjo in ostale prostore?

To je pa tisto, o čemer ves čas govorimo, če je domnevno okužen mora ostati doma in mislim, da je tukaj eden od pomembnih razlogov zakaj se okužbe še širijo, ker se ljudje pravzaprav ne zavedajo, kakšno škodo lahko naredijo, če so domnevno okuženi. Ker čim domnevajo verjetno tudi so.
Okužbo doma je zelo težko preprečiti. Zelo težko, ker če nimaš takega gospodinjstva, da lahko nekoga povsem izoliraš potem le z eno strogo higieno, nošnjo mask in razkuževanjem, ampak menim, da je skoraj nemogoče to preprečiti.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Zakaj se nekateri v stiku z okuženo osebo okužijo, drugi pa ne?

Odvisno od infektivnega odmerka, od količine virusa, ki ji je bil posameznik izpostavljen, od genetske dispozicije in zaščite. Nošenje maske je ena fizična bariera, ki lahko včasih da tudi lažen občutek varnosti. Bolj je pomembno držati razdaljo. In se zavedati, da se ljudje individualno odzivamo na patogena, na to bolezen. Eni imamo močnejše imunske odgovore, drugi šibkejše, tretji imamo rahle genetske spremembe. Odvisno je tudi, koliko imamo neandertalskega genoma, če ga imamo več, smo bolj izpostavljeni virusu. Več je teh dejavnikov.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali se lahko oseba dvakrat okuži?

Po novih informacijah se to lahko zgodi. Takšnih primerov je bilo do zdaj malo vpisano, ampak bili so vpisani. Tega ne moremo v tem trenutku izključiti. Videti je, da je to mogoče.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali vemo, zakaj se nekdo okuži in nekdo ne?

Ne. Tudi pri drugih infekcijskih bolezni, razen razlogov, da je nekdo cepljen, da je nekdo prebolel bolezen in bolezen zapušča trajno imunost, ne vemo, zakaj nekateri ljudje zbolijo in drugi ne. In ne vemo, zakaj nekateri ljudje zbolijo hudo. Drugi pa imajo le navadni prehlad. Tudi pri drugih boleznih je tako.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Žena, ki je okužena z novim koronavirusom, ima simptome, mož, ki spi z njo v isti postelji, pa je dobil negativen izvid testiranja. Kako je to mogoče? Zakaj se oseba tudi pri tako tesnem stiku ne okuži?

Ni prišlo do prenosa. Prenos ni 100-odstoten. To niso ošpice, kjer bi se okužba prav gotovo prenesla. V takšnem družinskem okolju je prenos po različnih raziskavah 10-, 30-, 40-odstoten. Nikakor ne sto.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Kako je s širjenjem okužb v bolnišnicah?

Po zadnjih podatkih se je pri nas v bolnišnicah okužilo 2,5 odstotka ljudi, tako bolnikov kot osebja. V ljubljanskem UKC-ju sicer podatkov o tem, da bi se kateri od bolnikov okužil pri njih, nimajo. Iz domov za starejše pa prihajajo sporočila, da so se njihovi varovanci okužili v bolnišnici. Naši varovanci so poslani večkrat na različne preglede v bolnišnico in z gotovostjo lahko rečemo samo za enega, da se je okužil v bolnišnici. O tem smo bili seznanjeni od zdravniškega osebja iz bolničnice, medtem ko za druge ne moremo trditi, od kod je prišel virus.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Je okužbe bolnikov v bolnišnicah mogoče preprečiti?

V celoti gotovo ne, kajti opažamo, da kljub temu, da zelo veliko testiramo bolnike ob sprejemu vseeno čez dan ali dva, ko pride ponovno do testiranja, ugotovimo, da je nekdo od teh ljudi pozitiven. Kogar koli tu kriviti nima smisla. Poskušamo se držati vseh pravil bolnišnične higiene, prepričana pa sem, da so tudi okužbev bolnici dejansko.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Ali lahko, če smo okužbo preboleli, opustimo zaščitne ukrepe? Na primer nošenje maske?

Definitivno ne. Že zaradi tega, da sebe varujemo, ker nismo zaščiteni pred ponovno okužbo in lahko je ta povsem asimptomatska, se pravi brez simptomov, lahko bi pa okužbo prenesli na nekoga drugega, zato absolutno svetujemo popolnoma enak higienski režim kot pred boleznijo.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Bi morali covidne bolnike prepeljati iz domov za starejše občane v bolnišnice?

Vsak, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje, mora dobiti to možnost. Ni pa treba vsakega okuženega prepeljati v bolnišnico. Če lahko bolnikove življenjske funkcije, predvsem nasičenost pljuč s kisikom, dobro nadzirajo v domovih in če se lahko zagotovi hiter transport v bolnišnico ob poslabšanju stanja, potem prevoz v bolnišnico ni potreben. Verjetno je bolj smiselno, da so v domovih prisotni izkušeni in poučeni zdravniki in da je na voljo dovolj prostih postelj, da se lahko te bolnike hitro sprejme in takoj tudi intenzivno zdravi

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


Okužbe pri otrocih

Kako poteka covid-19 pri otrocih?

Poleg same okužbe pri otrocih, ki so preboleli covid-19, opažamo tudi pojav imunsko posredovanih zapletov. Najpogostejši imunsko posredovan zaplet pri otrocih, po prebolelem covdu-19, je večorganski vnetni sindrom, ki se običajno pojavi dva do šest tednov po preboleli okužbi. Pojavljajo pa se tudi drugi, nekateri nenavadni simptomi in bolezni. Eden izmed takšnih so izpuščaji, povezani s covid-19, ki se isto pojavijo v nekem časovnem oknu do dva meseca po preboleli okužbi.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Kako nevaren je večorganski vnetni sindrom?

Večorganski vnetni sindrom lahko prizadene različne organe. Značilno je izrazito hudo močno vnetje, ki se začne nenadoma. Kaže se z visoko telesno temperatur, pridružen je običajno kožni izpuščaj, otekanje nekaterih delov udov, otekle in pordele očesne veznice. Nekateri otroci imajo bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko. Vidimo tudi v laboratorijskih izvidih značilne znake prizadetosti ter z ultrazvokom srca ugotovimo izrazito prizadetost srčne mišice približno pri 80 odstotkih otrok. Redkeje so prizadeti ostali notranji organi, kot so ledvice, pljuča trebušna slinavka, ti se pojavljajo približno pri četrtini do tretjine otrok.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Kakšne posledice imajo otroci, ki so prebolevali covid-19 brez simptomov?

Večina otrok, ki je zbolela za večorganskim vnetnim sindromom pred tem ni imela simptomatske okužbe s covid-19. Po naših podatkih je približno 20 do 25 odstotkov otrok imelo covid-19 v blažji obliki, kasneje so pa v časovnem oknu dva do šest tednov po preboleli tej okužbi dobili to izrazito večorgansko vnetje. Pri ostalih 75 odstotkih otrok, pa pred tem ni bilo nobenih kliničnih simptomov in je bila okužba s Sars-COV-2 ugotovljena serološko, ker so imeli visoko pozitivna protitelesa.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Zakaj je v Sloveniji sorazmerno več otrok s tem sindromom kot v tujini?

V novembru in decembru smo vsak mesec imeli okoli 10 novih otrok z večorganskim vnetnim sindromom, kar je približno dvakrat večja številka kot v državah, ki so bile izrazito prizadete z epidemijo covid-19. V januarju smo do sedaj imeli pet novih otrok, tako da v januarju so naše številke primerljive z državami v tujini, v novembru in decembru pa so bile številke približno dvakrat višje.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Kaj je organski vnetni sindrom?

Večorganski, multiorganski vnetni sindrom pri otrocih je v bistvu bolezen, kjer se po preboleli okužbi s covidom pojavi eno tako divjanje imunskega sistema, kjer nas v bistvu naš lastni imunski sistem napade različne organe in potem pride do vnetja.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)


Kako ločimo organski vnetni sindrom od drugih bolezni?

Na začetku pravzaprav zelo težko. Zelo široka diferencialna diagnoza tega sindroma je. Začne se z zelo visoko vročino, tako kot je tudi očka povedal v tem posnetku. Potem pa s simptomi in znaki, ki lahko tudi spominjajo na druge bolezni. Torej, to so izpuščaji, bolečine v trebuhu, bruhanje in težave pri naporu, lahko so bolečine v zaprsnici.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)


Kako pogosta je bolezen organskega vnetnega sindroma?

Ta bolezen je, glede na to, da otroci covid prebolevajo v zelo blagi obliki, še vedno zelo redka. Čeprav smo mi v zadnjih dveh mesecih zdaj videli veliko otrok s tem sindromom je potrebno vedeti, da se vsi otroci v Sloveniji zberejo na našem oddelku. Tako da bolezen, imam občutek, še ni popolnoma jasna incidenca, ne pri nas ne v svetu, ampak manj kot 1 na 1000 otrok, ki prebolijo covid.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)


Kaj se zgodi, če se otroci, ki so organski vnetni sindrom že preboleli, še enkrat okužijo s covidom-19?

Tega pa na žalost še ne vemo. Nobena študija v bistvu še ni pokazala dolgoročnih posledic tega sindroma. Mi smo sicer govorili z našimi kolegi iz Anglije, ki so prvi opravili neko skupino otrok, ki imajo zdaj 6-mesečno spremljanje, pri njih se v bistvu še nihče ni okužil v drugem valu, tako da tega zaenkrat še ne vemo.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)


Karantena

Kako naj storijo osebe, ki so bile v stiku z okuženim, toda ne vedo, kako naj ravnajo? Napotkov epidemiologov preprosto nimajo. Tudi testirani niso. Kaj jim svetujete?

Napotki so že ves čas epidemije. Se pravi, če zbolimo s simptomi, ki spominjajo na prehlad, gripo ali kar koli podobnega ... se samoosamimo, gremo na testiranje in v tem času pravzaprav ne ustvarjamo novih stikov. Če ugotovijo, da imamo covid, potem obvestimo te tesne stike, s katerimi smo bili, naj se tudi oni samoizolirajo. Epidemiološko službo je pravzaprav število obolelih preplavilo. To smo govorili celotno poletje, ko pride določena številka, ti epidemiologi ne morejo več niti slediti niti klicati, ker je tega preprosto preveč. Zato pravzaprav pozivam ljudi, da ustvarjajo čim manj stikov, da te stike opozorijo.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)


Kako naj se oseba, ki je prejela klic druge osebe, s katero je bila prejšnji dan v stiku in jo ta obvesti, da je bila pozitivna na testu, izolira? Naj gre vseeno naslednji dan na delo?

Ta trenutek mi še ni čisto jasno, kako bomo to rešili. Mogoče bo treba imeti razumevanje delodajalcev, pa da so splošni in družinski zdravniki vključeni v to. Tudi medicina dela, prometa in športa. Mogoče tako kot v prvem valu, ko smo poklicali zdravnika in smo lahko tudi nekaj dni ostali doma, dokler se situacija ni razjasnila. Če bomo vztrajali pri službi in tako naprej, potem bo težko. Število okuženih se bo še povečevalo. Mogoče naj tisti, ki imajo še nekaj več dopusta, poskušajo ta dopust za to porabiti. Navsezadnje je to neka posebna situacija. To je najhujša epidemija naših časov, našega življenja. In večina prebivalstva še ni izkusila neke take stvari, vsaj na ozemlju Slovenije ne. Kot neka resna vojna epidemija ali nekaj takega. Te mesece, ki so pred nami, moramo tudi malo potrpeti in te lastne vire uporabiti za kakšno stvar.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)


Kako bo po novem z izdajo karantenskih odločb? Kaj naj naredi oseba, ki dobi obvestilo, da je imela tvegan stik?

Predvsem naj ostane doma, kajti takšna oseba mora poskrbeti, da ne bo, če je dejansko tudi ona kužna, okužila koga drugega. Zato naj se zadržuje doma. Seveda pa tega ne moremo storiti vsi, ker smo zaposleni. In v tem primeru, če gre za zaposleno osebo, naj ta pokliče delodajalca. Delodajalec se bo v dogovoru z medicincem dela, ki je zadolžen za tisto podjetje, dogovoril, ali je ta oseba primerna za delo od doma, če je to sploh mogoče, ali da pride na delo pod posebnimi pogoji, kjer ni v stiku z nikomer, zato da ne bo prenosa okužbe. In če nič od tega ni mogoče, ostane doma v t. i. karanteni na domu. Potem delodajalec prek medicinca dela preprosto sporoči na NIJZ, da je ta delavec v karanteni na domu, in ta delavec prejme v 72 urah na naslov ali e-naslov potrdilo, da je v karanteni na domu. To potrdilo je osnova za nadomestila.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Zakaj se v postopek izdaje karantenski odločb vključujejo delodajalci in medicina dela?

Seveda ne brez razloga, zato ker bi sistem, po katerem bi se vsak prijavil sam na NIJZ, zelo hitro pregorel. To ni mogoče, ker je vendarle treba poskrbeti za preverjanje, da je ta oseba bila dejansko v stiku z nekom, ki je bil kužen, in zato obstaja visoko tveganje, da bo tudi on postal kužen, in obstaja tveganje za prenos bolezni.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kako je s samozaposlenimi in kmeti pri izdaji karantenskih odločb?

V tem primeru je malo drugače, saj ne moremo angažirati medicine dela. Samozaposleni, družbeniki in kmetje pokličejo svojega izbranega zdravnika - ti naši izbrani zdravniki so že tako zelo obremenjeni, vendar so se sami ponudili pri tem, da pomagajo, saj je zelo pomembno, da te osebe ostanejo doma. Zato bo taka oseba poklicala izbranega zdravnika in bo na enak način izbrani zdravnik poslal sporočilo NIJZ-ju. Oseba pa bo od NIJZ-ja prejela potrdilo, s katerim bo lahko uveljavljala nadomestilo.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kako je, ko starši dobijo obvestilo, da je bil denimo sošolec njihovega otroka okužen? Kdo v tem primeru izda potrdilo?

Če gre za vrtec ali prvo triado, je potrebno, da starš ostane z otrokom doma. In tudi tu je postopek podoben: ravnatelj šole oz. vrtca bo posredoval informacije NIJZ-ju, ta pa bo priskrbel potrdilo staršu, s katerim bo lahko uveljavljal nadomestilo.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kaj se zgodi z osebo, ki je bila v stiku z okuženo osebo, toda za to informacijo izve, ko je v službi. Takoj o tem obvesti nadrjenega, pokliče zdravnika, ki ji naroči, da mora takoj iz službe in jo napoti na testiranje. Kaj lahko ta oseba uveljavlja v službi, če je negativna? Mora v službo, ko delo od doma ni mogoče?

Najbolje je, da bi delala od doma. Če to ni mogoče, se lahko z negativnim izidom vrne v službo.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kaj se zgodi, če je oseba pozitivna na covid-19, toda karantenske odločbe ne dobi, čeprav delodajalec to od njega zahteva. Oseba znakov bolezni nima. Na koga naj se obrne, ali lahko dobi karantensko odločbo za nazaj?

Tistim, ki jih je poklical epidemiolog in jim je povedal, da bodo napoteni v karanteno ter bodo dobili odločbo, počakajo na to odločbo. Priznati je treba, da imamo še vedno nerešenih okoli 8.000 odločb. Ker so se sprostile kapacitete ministrstva, zdaj ne bo treba več delati za mejne karantene. Bomo vse ljudi usmerili, da čim prej počistijo vse te karantene, ki so zaostanek. Tako lahko ljudje pričakujejo, da bodo v prihodnjem tednu ali dveh to odločbo dobili. Velja, da naj ljudje svojemu delodajalcu javijo, da bodo to nadomestilo prejeli.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kaj pa, če osebe ni nihče poklical?

To je rezultat vmesnega obdobja, ko epidemiologi niso klicali ljudi in so okužene osebe obveščale svoje prijatelje in ljudi, s katerimi so bile v stiku, naj ostanejo doma. Ti bodo lahko to uveljavljali za nazaj. Zdaj še ni bilo tega sistema s potrdilom. Taka oseba bo lahko javila delodajalcu, ki ve, da je bila ta oseba doma, in bodo lahko obvestili NIJZ. Ta oseba bo dobila potrdilo za nazaj.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Če je soproga delavca v proizvodnji pozitivna, mora on v službo, ker delo od doma ni mogoče. Ali mora vzeti dopust?

Ne, ni potrebno, da vzame dopust. Lahko pokliče delodajalca in ta bo posredoval informacijo na NIJZ. Gospod bo prejel potrdilo, da je v karanteni na domu, in s tem bo upravičen do nadomestila.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Če je delavka v vrtcu pozitivna na covid-19, kako naj ravnajo druge strokovne delavke in otroci iz tega vrtca? Karantena ali ne?

Vrtci so se organizirali skladno z navodili NIJZ-ja. Bilo je poskrbljeno, da se enote čim manj mešajo med sabo. Tudi delavci, ki delajo tam, se čim manj mešajo med sabo. Ko zboli eden v eni enoti, naj bo to otrok ali vzgojitelj, se lahko umakne celotna enota domov in za to ni treba zapreti celotnega vrtca.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Aplikacija #OstaniZdrav

Kdo mora sodelovati, da je lahko aplikacija #OstaniZdrav učinkovita?

Zelo pomemben je sam človek, ki naloži to aplikacijo, torej uporabnik telefona in seveda NIJZ, ki potem tistemu, ki je okužen, sporoči TAN-kodo.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Koliko je bilo do zdaj podeljenih TAN kod?

Te informacije so objavljene na gov.si portalu. In tudi sledilnik za covid-19 objavlja te informacije.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kakšen je oziroma naj bi bil protokol aplikacije in kakšno vlogo ima pri tem NIJZ?

Uporabnik aplikacijo namesti, gre čez tiste namestitvene zaslone in potem ta aplikacija deluje. Zbira vse oddajne kode od vseh telefonov, ki so v bližini, in enkrat na dan primerja te kode z okuženimi. Če zazna, gre v izračun tveganja in potem prikaže tveganja. Če je nekdo okužen, dobi od epidemiologa TAN-kodo, ki jo vnese, in s tem označi svoje ključe, da so okuženi, ki gredo na strežnik. Potem jih z enodnevnim zamikom aplikacija drugega uporabnika potegne dol in izračuna to okuženost oziroma tveganje.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Koliko odstotkov prebivalcev bi si moralo naložiti aplikacijo #OstaniZdrav, da bi bila učinkovita?

Tukaj so zdaj različne študije. Študija IMT inštituta kaže, da nekako vsaj 14 odstotkov uporabnikov mora imeti naloženo to aplikacijo, potem se že začenjajo kazati pozitivni rezultati na zmanjšanje okuženosti.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj sploh aplikacija zazna, kako se izračuna tveganje za okužbo, na katerega aplikacija opozori?

Moj telefon zbira vse oddajne kode od drugih telefonov, ki imajo isto aplikacijo nameščeno, enkrat na dan gre aplikacija na strežnik, potegne dol datoteko z "okuženimi" ključi in primerja med seboj. Tisti, ki se ujema, potem gre v izračun okuženosti. Torej vsi ključi, ki se ujemajo pri določeni okuženosti in kumulativna vsota teh ključev po tem, nam pomenijo visoko tveganje, nizko tveganje. Pomembna je razdalja do dva metra in čas desetih minut ali več. To sta tista glavna parametra, ki vplivata na sami izračun.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kakšna je vloga epidemiologov oziroma NIJZ-ja?

Zelo pomembna vloga. Epidemiolog, potem ko je nekdo pozitiven na bolezen covid-19, pokliče tega človeka in mu pojasni celoten potek bolezni, pojasni mu, kako se zavarovati in tako naprej, in hkrati mu tudi izda to TAN-kodo, ki jo lahko potem prostovoljno sam okuženi vnese ali pa ne vnese.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Kakšne posledice so nastale zaradi spremenjenega protokola sledenja stikov okuženih?

Epidemiološka služba kliče vse pozitivne osebe, če se le da. Čim več pozitivnih oseb. Ne kličemo pa več stikov, ker je preprosto teh ljudi preveč. In osebam naročimo, da obvestijo svoje tesne stike in tudi izročijo pisna navodila, da se na tak način poskuša zamejiti okužba na domačem naslovu. Večinoma se ljudje vedejo zelo odgovorno, še posebej, ko prebolijo covid-19. Ponekod pa se še vedno ne zavedajo posledic.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Oseba ima aplikacijo naloženo, že odkar je ta na voljo, pa še ni imel zaznanega stika. Ali vsi potrjeno okuženi vpišejo okužbo ali bi za to moral po uradni dolžnosti poskrbeti NIJZ, kako je s tem?

Ne. Aplikacija je na dveh ravneh prostovoljna. Najprej je njena uporaba prostovoljna in tudi okuženi, ki dobi TAN-kodo, jo lahko prostovoljno vnese ali ne. To je čisto prostovoljna stvar in NIJZ na to, razen tega, da izda TAN-kodo nekomu, ki jo želi imeti, ne more vplivati.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj naj stori oseba, ki ji aplikacija zazna dva stika? Naj se testira? Mu bo zdravnik odredil testiranje ali ga mora plačati sam?

Sledi navodilom, ki jih aplikacija prikazuje. Testiranje je domena NIJZ-ja. Testiranje ni smiselno, če ni znakov.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Brezžična tehnologija za povezovanje različnih digitalnih elektronskih naprav bluetooth lahko zazna signal iz sosednjega stanovanja, kjer je okužena oseba, z njo pa nismo bili v stiku.

Sama tehnologija Bluetooth ni bila narejena za merjenje razdalj, to vemo. Meri se v decibelih. Kar je prednost te aplikacije in tega Exposure Notification Frameworka, ki sta ga naredila Apple in Google, ki ga naša aplikacija tudi uporablja, je tudi v temu, da so vsi ti telefoni - torej Googlovi Androidi in od Appla -, umerjeni glede na decibele in metre. Seveda, če je vmes neka prepreka, bo sama aplikacija zaznala, da je večja razdalja, kot v bistvu je. Ampak to je tehnologija, ki jo trenutno imamo. Je najboljše, kar trenutno iz tehnologije potegnemo.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj se zgodi, če aplikacija #OstaniZdrav sporoča, da naprava ni podprta, čeprav ima uporabnik pametni telefon z operacijskim sistemom android? Kaj lahko uporabnik stori?

Tukaj sta dve možnosti. Da je ta operacijski sistem starejši kot različica šest, druga možnost je, da ima novejši Huaweiev telefon, ki nima dostopa do trgovine Google Play. Vse naprave, ki so pa podprte, so dostopne nanportalu gov.si, 11.000 plus lista.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Ali aplikacijo podpirajo le novejši telefoni?

Tako je. Zato, ker smo odvisni od korporacij Google in Apple, ki sta se odločila, da bosta ta Notification Exposure framework dala na IOS-različice od 13.5 naprej in od Android 6 naprej.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Kako učinkovita je aplikacija #OstaniZdrav? Kar nekaj ljudi je poročalo, da niso dobili tako imenovanih TAN-kod.

Seveda je mogoča kaka motnja na domačih računalnikih. Aplikacija po navadi deluje. Po naših ocenah jo uporablja 15 odstotkov prebivalcev. Vsakič, ko vzpostavimo stik z obolelo osebo, ji dodelimo to kodo, če uporablja aplikacijo. Gre za dopolnilni ukrep, ki naj bi varoval pred širjenjem okužb z novim koronavirusom.

Eva Grilc, Nacionalni inštitut za javno zdravje (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)

Testiranje

Kaj so PCR, antigenski in serološki testi?

Obstaja več različnih načinov prepoznavanja okužbe z novim koronavirusom. Najpogosteje se pri nas uporablja PCR-testiranje, obstajajo pa tudi antigenski testi, ki jih širša javnost pozna kot hitre teste. S serološkimi testi pa se ne dokazuje akutna okužba, ampak imunski odziv ob morebitnem stiku z virusom, torej prisotnost protiteles.
Molekularno oz. PCR testiranje je preiskava, ki temelji na tehnologiji verižne reakcije s polimerazo (angl. polymerase chain reaction - PCR).
Testiranje poteka tako, da pri posamezniku vzamejo bris iz nosnega dela žrela, nato pa ga v laboratoriju testirajo in majhne količine genskega materiala (dednine) v vzorcu (npr. RNK virusa v brisu nosu) pomnožujejo do zaznavnih količin. Logika PCR preiskave je, da majhnih količin dednine virusa v vzorcu ne moremo zaznati, po pomnoževanju do velikih količin pa to lahko.
PCR reakcija predstavlja osnovo za testiranje DNK in RNK v molekularni diagnostiki, navajajo na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana. Gre za zelo občutljive in zelo specifične teste, kar pomeni, da zaznajo izredno majhne količine virusa in zelo dobro razlikujejo med novim koronavirusom in starimi koronavirusi, ki so tudi prisotni v populaciji. Tudi ti testi sicer niso 100-odstotno zanesljivi, a so najboljše, kar je trenutno na voljo, je nedavno za STA pojasnila vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik.
Antigenski testi so testi, s katerimi določajo sestavine mikroorganizmov v vzorcih. Zasnovani so na različnih principih, zato so njihove analitske zmogljivosti zelo različne.
Po besedah Rupnikove pri teh testih ne določajo prisotnosti virusa tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, ampak uporabijo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščejo virusne delce pri bolniku. Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost.
Na NLZOH navajajo, da ima veliko antigenskih testov zelo slabe analitske zmogljivosti, kar pomeni, da z njimi pridobijo visok delež lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. Brez obsežnega preverjanja analitskih sposobnosti antigenskih testov slednjih ni mogoče varno uporabljati v diagnostične namene. Večina testov, ki se jih označuje s pogovornim izrazom hitri testi, spada v skupino antigenskih testov.
V resnici pa, kot opozarjajo na NLZOH, hitri testi pomenijo hitre preiskave, pod kar pa se šteje vsaka laboratorijska preiskava, ki omogoča izvedbo v kratkem času. Gre tako za hitrejše molekularne PCR preiskave ali pa hitre teste, pod katerimi pa v stroki razumejo predvsem hitre antigenske teste.
Obstaja pa tudi serološko testiranje na sars-cov-2, s katerim dokazujejo specifična protitelesa pri sumu na okužbo z novim koronavirusom. Pri tem analizirajo vzorec krvi iz periferne vene, v kateri iščejo protitelesa razreda IgG.
A pri tem testiranju ne dokazujejo akutne okužbe z novim koronavirusom, pač pa je namenjen dokazovanju imunskega odziva na virus oz. prebolele okužbe. Oseba, pri kateri v serumu najdejo protitelesa, je lahko trenutno okužena z novim koronavirusom, ni pa nujno, saj so lahko protitelesa posledica pretekle okužbe oz. stika posameznika z virusom.

Vir: STA/NLZOH, Onkološki inštitut Ljubljana


Kako je s primernostjo testov PCR? Kaj nam opravljen test pravzaprav pokaže? V javnosti je veliko pomislekov, ali so ti testi sploh uporabni?

To je trenutno najbolj občutljiv in specifični test. Lastnosti testa merimo z dvema statističnima spremenljivkama, to sta specifičnost in občutljivost. Je še nekaj drugih testov, s katerimi imamo z diagnostiko drugih bolezni slabše izkušnje. Test ni stoodstotno enoznačen. Lahko recimo negativen test ne pomeni okužbe, zlasti če ga naredimo prezgodaj. Pozitiven test pa ne pomeni nujno, da je oseba kužna s koronavirusom, ker gre lahko za neko staro zadevo. V takšnih primerih moramo upoštevati klinično presojo. Če ima nekdo klinične znake okužbe, ne glede na negativne teste, če ima ustrezne laboratorijske izvide, druge in pa rentgensko sliko pravo, ga zdravimo, kot da ima okužbo s SARS-CoV-2. In velikokrat to okužbo tudi potrdimo s testi kakšnega drugega biološkega materiali ali s socierološkimi testi. Če je test pozitiven, moramo upoštevati, ali ima nekdo simptome ali jih je imel in kdaj so ti simptomi prenehali. Takrat se odločimo, ali je oseba kužna ali ne.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Ali ni nujno, da pozitiven rezultat dokazuje okužbo? So potrebne še druge klinične preiskave?

Če je pozitiven, pokaže, da se je nekdo z virusom srečal. Zelo verjetno je imel tudi vsaj blage simptome. Lahko da je bil celo asimptomatski, kar je sicer bolj redkost, če je dolgo test pozitiven. Zelo redko pa pride do laboratorijske napake. Bolj je prisotna pri negativnih testih. To je pa odvisno od tehničnih lastnosti.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kako je s hitrimi testi, v kolikšni meri jih uporabljamo, komu so namenjeni?

Govorimo o več vrstah. Če govorimo o dokazovanju nukleinske kisline, so to testi, ki še vedno veljajo za najnatančnejše. Obstajata vsaj dve vrsti teh hitrih testov. Eni so v Sloveniji že ves čas prisotni, za druge si zelo prizadevamo, da bi jih uvedli ali vsaj na neki način pridobili. Ti testi imajo enake lastnosti kot PCR-testi. Drugi hitri testi, t. i. antigenski testi, so kar v redu. Ampak moramo dobro poznati lastnosti testa, tako da moramo biti še pazljivejši kot pri PCR-testih.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Gre za teste, ki se že vrsto let uporabljajo v diagnostiki okužb – pretežno virusov, v manjši meri bakterijskih okužb. Test je rutinski in neraziskovalen. In ga v samem principu poznamo in znamo uporabljati v obravnavi bolnikov.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Nekateri pravijo, da bi bili lahko odprti tudi lokali, če bi ljudi pred vstopom v lokal testirali s hitrim testom?

Ja, seveda, govorim zdaj v svojem imenu, da mogoče potrebujemo neke take bolj "smart" rešitve, rečemo v angleščini. Gostinci seveda potrebujejo tudi v nekem trenutku, da bodo lahko odprli svoje lokale, tudi ljudje si želimo nekako obiskovati te prostore in sploh zdaj pred novim letom. V trenutni epidemiološki situaciji, ko smo praktično eni najslabših na svetu, kar se tega tiče ne moremo razmišljati o tem, da bomo stvari odpirali in sproščali. Ampak rešitev s hitrim testom, da dobimo kratek potni list za obisk prireditve, lokala, morda novoletnega sejma, se pravi negativen hitri test, ki ima veljavnost enega dneva, bi pa bila morda tukaj rešitev, da oboji dobimo nekaj.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik in član vladne strokovne skupine za covid-19, (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Bi lahko s hitrim testiranjem svoja vrata odprle tudi druge storitvene dejavnosti, recimo frizerji, kozmetičarji?

Da in ne. Poznam številne obrtnike, ki se zelo striktno držijo ukrepov in so frustrirani, ker morajo imeti dejavnosti zaprte. Potem med ljudmi se sliši, da mnogi delajo tudi na črno, kar ne prispeva k temu, da bi kaj zajezili tukaj. Rešitev bi bila, da vsi na svojem nivoju, svoje delavnice, svoje obrti, svoje storitvene dejavnosti poskrbijo za ustrezen higienski režim in so pri tem striktni. Bom pa povedal, moji številni kolegi, ki obiskujejo avtomehanike tudi v tem času, da so pogosto deležni opazk in pa opažajo, da se ponekod tega ne držijo, medtem ko pa po drugi delavnicah je pa spet disciplina izjemna. Tako da tukaj bi pa vendarle morali malo se še v teh mesecih, ki prihajajo, se držati tega.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik in član vladne strokovne skupine za covid-19, (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Kako zanesljivi so hitri antigenski testi v primerjavi s testi PCR? Kdo bo po uvedbi hitrih testov še vedno testiran po metodi PCR? So hitri testi že na voljo? Kdaj bodo?

Hitri antigenski testi so nekoliko manj zanesljivi. V povprečju je nižja njihova senzitivnost, torej občutljivost, kar pomeni, da je lahko negativni rezultat tudi pri nekom, ki ima okužbo. Seveda ... To je zelo različno od populacije: vrste bolnika, ki ga testiramo. Pri mladih zdravih ljudeh, ki izločajo zelo veliko virusa je ta test kar zelo podoben osnovnemu molekularnemu testu, ki ga sicer uporabljamo rutinsko. V nekaterih drugih skupinah pa ne. Odvisno je tudi, v kateri fazi bolezni se človek nahaja. Če bolezen že izveneva, potem ne izloča več toliko virusa in ga s tem manj občutljivim testom ne moremo zaznati.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 30. 10. 2020)


Kdo bo po uvedbi antigenskih testov testiran z njimi in kdo s PCR testi?

Predvsem potrebujemo zelo natančen test, ki so sprejeti v bolnišnico in tudi za tiste, pri katerih se ta sprejem v bolnišnico napoveduje z določeno verjetnostjo: recimo, da imajo kakšne kronične bolezni, so starejši, se jim stanje lahko poslabša. To je pomembno zato, da jih v bolnišnici razvrstimo po sobah, kjer so bodisi pozitivni bodisi negativni bolniki. Da ne povzročamo bolnišničnih izbruhov. Prav tako je pomembno za osebje, ki mora pri teh bolnikih, ki so okuženi, uporabljati varovalno opremo. Pri negativnih to ni treba. Tudi varovalno opremo moramo upravljati smiselno. In tudi naporno je za tistega, ki jo nosi. Ali bomo to mlado, zdravo populacijo, ki je samo malo prehlajena testirali z antigenskimi testi, je vprašanje. Pomembno je, da ostanejo deset dni doma, dokler so kužni in ne gredo nikamor.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


V nekaterih bolnišnicah in zdravstvenih domovih ob uvajanju hitrih testov pravijo, da vse pozitivne dodatno potrjujejo s PCR-testi. Tudi dr. Bojana Beović je pred časom dejala, da je treba pri negativnih opraviti kontrolni PCR test. Je torej testiranje z antigenskimi testi smiselno?

Zagotovo je smiselno, ampak morate dobro vedeti, pri kom testiranje izvedete in zakaj. Če imam bolnika, ki ima tipično klinično sliko, sumljivo za covid-19, negativni antigenski test, ustrezne laboratorijske izvide, bom negativni antigenski test vedno potrjevala s PCR-jem. Prav tako bi v tem primeru potrjevala še enkrat negativni PCR, kajti klinična slika je dovolj značilna. Kar zadeva pozitivne antigenske teste, smo v nevarnosti, da bi bil lahko test posledično lažno pozitiven. Ker preden damo bolnika na covidni oddelek ali tudi takoj za tem, preverimo, ali je ta test pozitiven, da se ne bi zgodilo, da smo nekoga, ki res ni okužen, dali na oddelek, kjer so sami okuženi bolniki.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Kje so antigenski testi smiselni in koristni?

Hitri antigenski testi bi lahko dobro uporabili zdravstveni delavci, ki znajo interpretirati teste - tam, kjer ni dostopen PCR-diagnostik, oziroma v okoljih, kjer bi bili preobremenjeni laboratoriji in bi morali čakati več kot 24 ur na rezultat PCR-testiranja. So pa še druge nišne uporabe, ki so dobro opredeljene v algoritmih, ki jih pripravlja naša strokovna skupina. Niso še ugledali luči sveta, a bodo v kratkem.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Ponekod se v zdravstvenih ustanovah pojavljajo pomisleki glede hitrih testov, ker niso povsem zanesljivi, kot so PCR testi. Kako jim odgovarjate?

Ves čas opozarjam na to, da so ti hitri antigenski testi manj občutljivi, da niso enakovredni PCR-tehnologiji, vendar pa jih moramo s pridom uporabiti tam, kjer bi od njih lahko imeli koristi. Zato, ker za vsakogar, ki bi potreboval diagnostiko ali presejalno testiranje, ne bomo mogli zagotoviti PCR-ja.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


V katerih okoljih naj uporabljajo PCR-teste?

Če imamo bolnika, ki pride na obravnavo in nima nobenega podatka o anamnezi, nobenih simptomov, nobenih stikov, je bil 14 dni doma brez kakršnih koli stikov - torej se ni mogel okužiti. Da ga lahko varno obravnavamo, naredimo hitri antigenski test. Negativen gre lahko naprej, dobi terapijo in se po obravnavi v zdravstveni ustanovi vrne domov.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)


Če je nekdo pozitiven na antigenskem testu, ali potrebuje še PCR-test?

Če bi bil pozitiven, bi v vsakem primeru svetovala, da se naredi PCR-test, ker je znotraj zdravstvene ustanove, kjer moramo poskrbeti še za vse druge bolnike in zdravstvene delavce, da ne bi vnesli neznanega pozitivnega bolnika.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)


Zdaj naj bi bolj množično uporabljali hitre teste. V kolikšni meri bodo ostali v uporabi PCR testi? Kakšna so navodila in priporočila?

PCR-diagnostika zagotovo ostaja naš vsakdan, predvsem za zelo ogrožena okolja - to so bolnišnice, tudi socialno-zdravstveni zavodi. Tam, kjer bi lahko z vnosom nepoznanega covidnega bolnika nastale negativne posledice. Ali če pogledamo obratno: da bi negativnega bolnika, ki bi bil lažno predstavljen kot pozitivni, nastanili med covidne bolnike.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Na trgu je veliko različnih testov, na kaj moramo biti pozorni? So vsi enako zanesljivi?

Zagotovo niso vsi enako zanesljivi. Če pogledamo podatke proizvajalcev, so te številke zelo različne. Po meni znanih podatkih je občutljivost od 85- do 97-odstotna. Če bi jih šli preverjat vse v lastnem laboratoriju, da vidimo, kako delujejo v naših rokah, na naši populaciji, za cilje, ki jih mi želimo doseči, bi videli, da skoraj noben izmed teh testov ne bi dosegel proizvajalčevih vrednosti.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Zakaj antigenski test ni primeren za domačo uporabo?

Hitri antigenski testi potrebujejo tudi izurjenega zdravstvenega delavca, ki bo znal interpretirati rezultate. Ker dokler so te črtice, ki se pojavijo na papirju, jasno vidne in se rdeče bleščijo, potem je vse jasno. Mnogokrat so črtice take, da rečem svojim analitikom, da ne vem: je ali ni? Zdi se mi tudi nevarno, ker bi lahko nekateri to izkoriščali. Sebe bi preverili, videli, da je pozitivno, raje zamolčali in opravljali svoje delo naprej. Na neki način bi bili nevarni za okolico, ker si ne bi mogli privoščiti, da bi ostali doma. Sami na spletu ne kupujte testov. Tudi ko opravimo test nosečnosti, gremo k zdravniku po potrditev.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Na spletu se je pojavil posnetek, v katerem antigenski test za SARS-CoV-2 pozitivno reagira z jabolčnim sokom. Je to mogoče?

Verjetno je mogoče, če so to naredili. Vprašanje, kako kakovosten je bil test. Poleg tega je odvisno, kakšne lovke so na tem testu, koliko so specifične. Moramo vedeti, da proizvajalci validirajo svoje teste - oni jih primerjajo na vse mogoče in najverjetnejše bakterijske in virusne povzročitelje, ki bi jih lahko našli na anatomskih lokacijah, kjer iščemo SARS-CoV-2. Ne preverjajo pa vseh mogočih vrst hrane, pijač, ki bi lahko morebiti nespecifično reagirale.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)


V kakšnem časovnem roku bi morala oseba, ki je opravila testiranje, dobiti izvid?

Seveda v čim krajšem obdobju. Mislim, da laboratoriji delajo precej sproti. Vendar ostala logistika sporočanja izida šepa. Kolikor je meni znano: število obolelih je preseglo vse te kapacitete, ki so bile predvidene, zato prihaja do zamikov - žal. Trudijo se vse pristojne službe, da bi proces čim bolj digitalizirali: ne samo sporočanje pozitivnih, ampak tudi negativnih rezultatov.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Hitri testi

Ali je pri testiranju določena starostna omejitev ali se lahko testirajo tudi otroci?

Pravzaprav starostne omejitve ni, vendar priporočamo, da se testirajo otroci nad 12 let in seveda tudi ob prisotnosti staršev.

Vesna Kerstin Petrič, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Ali je odhod na testiranje upravičen razlog za prehajanje med občinami?

Odhod na hitro testiranje je upravičen razlog, da zapustite svojo občino, vendar pri tem velja enako kot pri vseh drugih prehodih občine. Napisati morate predhodno izjavo, s kakšnim razlogom prehajate mejo.

Vesna Kerstin Petrič, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Kakšen je smisel testiranja učiteljev, če se hkrati ne testirajo tudi učenci?

Pri učencih se počaka, da če pride do izraženih simptomov, ostanejo doma, potem se seveda vsi testirajo in gre stvar po tej poti, vendar da bi preventivno vse testirali, tega principa niti ni po drugih državah.

Vesna Kerstin Petrič, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Zakaj za oskrbovalke iz centrov za socialno delo ni predvideno hitro testiranje oziroma cepljenje?

Lahko potrdim, da gre za skupino, ki bo tudi prednostno in dostopno hitro testiranje. Mislim pa, da se bo treba kar hitro odločiti, da jih bomo tudi uvrstili čim prej na te sezname, da se tudi pocepijo. Zaenkrat pa hitro testiranje in upoštevanje vseh navodil pravilnega ravnanja, da ne pride do prenosa okužbe.

Vesna Kerstin Petrič, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Trg ponuja različne antigenske hitre teste, kako kakovostni in zanesljivi so?

Mnoge ustanove, preden se odločijo za hitre teste, naredijo še neko validacijo hitrih testov na različne skupine pozitivnih in negativnih preiskovancev, ki so bili že testirani z PCR metodo. In se potem ugotovi za posamezen hitri test, na katerem območju zaznavanje virusa je. Torej, koliko dobro zaznava tiste, ki so izrazito pozitivni, koliko dobro pa tiste, ki niso tako izrazito pozitivni. Ampak kot rečeno, nekih objektivnih, velikih študij za to pa ne obstaja, ker je ta trg razbit na množico proizvajalcev in to se zaenkrat še ni strukturiralo v nekaj podobnega, kot so PCR testi.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)
Testi, ki jih imamo v Sloveniji, so kakovostni v tej meri, da dosegajo tiste strokovne prametre, ki jih je strokovna skupina postavila, da je njihova občutljivost in specifičnost nad določeno postavljeno mejo, 95 odstotkov oziroma 98 odstotkov za specifičnost. Takšnih testov je bilo na seznamu v Sloveniji kar nekaj. To so testi, ki jih lahko najdemo tudi na seznamih drugih držav. Če pogledamo na spletne strani nemškega inštituta, imajo objavljenih okoli 200 hitrih antigenskih testov in najdemo skoraj vse te teste, ki so na voljo v Sloveniji, tudi v Nemčiji.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)


Koliko dni po tveganem stiku hitri test pokaže okužbo? Je ta čas pomemben?

Čas je pomemben. Nekoliko slabša lastnost hitrih antigenskih testov je, da je njihova največja vrednost in najbolj zanesljivi so pri simpotmatskih. Torej od izbruha bolezni, ko postanemo simptomatski, do prvih pet dni, največ sedem dni bolezni. Preden pa izbruhne, preden se pojavijo prvi znaki, pa zelo težko. Dvomim, da bomo ujeli takšno osebo, medtem ko s PCR tehnologijo pa bi jih lahko in jih tudi ujamemo še preden razvijejo prve znake in simptome.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)


Ali lahko hitro testiranje, če se testiramo večkrat, poškoduje nosno votlino ali sluznico?

Mislim, da ni te bojazni.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)


Ali lahko pričakujemo hitre teste za domačo uporabo?

Nekaj mesecev nazaj je že bilo nekaj govora oziroma pisanja po medijih, zlasti v Ameriki, kjer so pritiskali na proizvajalce, da bi naredili hitri antigenski test v cenovnem rangu enega dolarja, ki bi ga prodajali v drogerijah, v lekarnah, da bi se lahko ljudje sami doma testirali. To je zopet, ali pa še večji dvorezni meč kot so hitri antigenski testi, ki jih izvajajo zdravstveni delavci. Če govoriva o zelo zavednih ljudeh, ki tudi upoštevajo ukrepe in se bodo pravilno odzvali na takšen ali drugačen rezultat testa, potem to ni problematično. Če bi pa to ljudje izrabljali, da bi se testirali, pa bi videli, da so pozitivni, in ker bi doživel večjo finančno izgubo ali karkoli, kar bi mu prineslo težave, bo šel v službo, ne glede na to, da bo videl, da je pozitiven.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)


Zdravljenje covida-19

Katera zdravila pri nas uporabljamo pri bolnikih s covidom? Jih je dovolj?

Torej, ta hip uporabljamo predvsem dve zdravili, eno je zdravilo remdesivir, ki ga nismo ukinili, kljub nekoliko slabšim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, imamo kar dobre uspehe z njim, še bolj učinkovita pa so zdravila, ki jim rečemo kortikosteroidi, to so protivnetna zdravila, ki pa dejansko res spremenijo prognozo.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 11. 12. 2020)


Bi lahko ob remdesivirju in podobnih zdravilih pri bolnikih s covidom uporabljali tudi ivermectin, zdravilo proti zajedavcem? Zdravilo naj ne bi bilo drago in je široko dostopno.

Zdravilo Iživermectin že kar dolgo let poznamo. Smo ga že uporabljali pri ljudeh, pred tem še pri živalih za zdravljenje parazitov. V osnovi se to uporablja v Afriki za zdravljenje in preprečevanje parazitnih bolezni. Nedvomno ima protivirusno aktivnost proti številnim virusom, vendar kliničnih podatkov, kar se drugih virusov tiče, je do zdaj bolj malo. Zdaj je kar nekaj raziskav na to temo, pa še čakamo prave podatke.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 11. 12. 2020)


Ali vsak bolnik, ki po medicinski doktrini potrebuje medicinsko oskrbo, to tudi dobi?

Mislim, da, kolikor imam sama izkušenj. V soboto sem bila glavni koordinator za UKC Ljubljana in vse tiste klice, ki smo jih sprejeli za sprejem, smo poslali naprej in nobenega bolnika nismo odklonili. Domnevam, da glede na to, da se zjutraj še vedno najde kakšna postelja, delajo podobno tudi drugi koordinatorji. Smo pa res povečali kapacitete v kliničnem centru na kar visoke številke.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Mladi zdravniki na Twitterju opozarjajo, da številne obolele, ki bi resnično potrebovali sprejem v bolnišnico, pošiljajo domov z navodili, kako ravnati, če se stanje poslabša. Pišejo pa tudi, da reševalci prevažajo bolnike iz ene regije v drugo in iščejo še zadnje proste postelje. Ob tem ostajajo celotne regije sredi noči brez reševalnih vozil in reševalcev. Ali je to res?

Upam, da so že vsi ugotovili, da smo v epidemiji, kar pomeni, da razmere ne morejo biti takšne, kot so na običajni dan. Ne bo vedno na voljo postelja v najbližji bolnišnici. Zato je bil ustanovljen koordinacijski center na ravni države. Koordinacijo postelj vodi dispečerski center Maribor, ki ima natančne podatke, kje so proste postelje, kje so proste intenzivne postelje, če tega podatka morebiti nima, pa dejavno išče postelje v najbližji mogoči bolnišnici. V ljubljanskem kliničnem centru na te klice odgovarja koordinator. Na voljo imamo aplikacijo, prek katere izvemo, kje so proste postelje. Prav tako imamo posebej podatek, koliko je predvidenih odpustov. Seveda se lahko zgodi, da v danem trenutku v najbližji bolnišnici postelje ni. Tega, koga pošljejo domov na primarni ravni ali v bolnišnicah, ne morem komentirati. Zelo zaupam svojim zdravnikom na kliniki in vsem tistim, ki se ukvarjajo s covidom-19 v kliničnem centru, da ob ustrezni klinični presoji ne pošljejo domov nikogar, pri katerem je v kratkem času mogoče pričakovati poslabšanje. Zavedati se moramo, da je covid-19 zelo potuhnjena bolezen in da nekdo, ki je danes še kar v redu, lahko čez noč doživi hudo poslabšanje in potrebuje takojšen sprejem.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Ali je pacient, ki zaradi cronove bolezni na šest tednov prejema biološka zdravila Remsima v infuzijah, bolj ali manj odporen na virus? Je to zdravilo zaviralec imunskega sistema.

Tu gre za zelo specifično zdravilo, ki deluje na določene podenote imunskega sistema. In zaradi tega ne nudi nobene zaščite proti covid-19. Tej bolniki s kronični črevesnimi boleznimi niso bolj ogroženi. A je potrebna previdnost pri ponovni aplikaciji zdravila. Pri tem se morajo posvetovati s svojim gastroenterologom.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 3. 11. 2020)


Kako poteka zdravljenje bolezni covid-19 pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, na primer Marevan in podobno?

Pri aktivni okužbi, takrat, ko smo v bolnišnici, je precej povečano tveganje za nastanek srdkov. Enako je tudi v intenzivnih enotah. Tako da tem bolnikom, če že prej ne prejemajo zdravil proti strjevanju krvi, kamor sodi tudi Marevan, predpišemo profilaktične oz. zaščitne odmerke, ravno zato, da bi preprečili nastanek strdkov. Medtem ko osebe, ki že jemljejo terapijo, z njo nadaljujejo.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Zakaj v isti družini tudi nekateri zbolijo za covidom-19, drugi pa ne?

Nikoli ne zbolimo vsi, ki smo izpostavljeni neki bolezni. Tu je pomembno, kakšno dozo infektivnega odmerka dobimo. Koliko virusa dobimo, kakšen je naš imunski status in seveda, v kateri fazi razvoja bolezni se testiramo. Če se testiramo prezgodaj, je morda tudi to razlog, da smo na testu negativni. Vedno je možna tudi tehnična težava, da je bil bris slabo odvzet in zato nismo dobili pozitivnega izvida preiskave.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Zakaj virus včasih povzroča težjo in včasih lažjo obliko bolezni? Od česa je to odvisno?

Nekako gre tu za to, kakšen je naš splošni status: koliko smo bolni, koliko smo stari. Gre za genetske predispozicije. Nekateri odreagirajo v drugi fazi bolezni bolj izrazito z imunskim sistemom. In v drugi fazi je ta tisti, ki povzroča zelo veliko težav. In to poskušamo zdaj z zdravljenjem z glukokortikoidi, ki so se izkazali za učinkovite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


V kakšnem zdravstvenem stanju so bolniki, sploh starejši, ki so preboleli covid, ko so odpuščeni iz bolnišnice?

Poskušamo, da so vsaj v takšnem stanju, da so približno sposobni samostojnega življenja, samostojnih aktivnosti. Trenutno je zaradi spremenjenega sistema sprejemanja povečana potreba po bolniških posteljah. Ni negovalnih postelj, tako da si včasih pomagamo z nadaljevanjem bolnišničnega zdravljenja v kakšni periferni bolnišnici, ki ima to možnost. Ali v zavodu za rehabilitacijo invalidov.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Je res, da družinski zdravniki kar po telefonu določajo, ali je nekdo zbolel za covidom ali gripo? Je to sploh mogoče, če bolnik ni bil poslan na testiranje?

Ne, samo na osnovi podatkov, ki jih pove bolnik, ne moremo ločiti, ali gre za klasični prehlad, - gripe trenutno še ni. Da potrdimo diagnozo covida moramo opraviti ustrezno testiranje. Če se pri družinskem članu pojavi podobna klinična slika znotraj enega tedna, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da tudi ta preboleva covid-19. Samo na osnovi tega, da nekdo kašlja in ima vročino, pa ne moremo tega trditi.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Koliko časa ima okužena oseba lahko vročino, čeprav jo zbija z zdravili?

Pri večini izzveni vročina med 10 in 14 dnevi. Če se to ne zgodi, potem je potrebno kontaktirati svojega zdravnika, ker je možno, da je prišlo do dodatne bakterijske okužbe. Utrujenost vztraja tudi po tem, ko nimamo več vročine.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Je pri drugi potrditvi okužbe s covid-19 tudi potrebna samoosamitev? Kako dolgo je oseba kužna?

Kužni smo, če imamo blag potek bolezni. Če jo prebolevamo okužbo doma, deset dni od začetka simptomov in če smo dva dneva brez vročine, se smatra, da nismo več kužni. In če se dobro počutimo, lahko gremo normalno v službo. Če je še vedno prisotna utrujenost, kašelj, nam naš osebni zdravnik še podaljša bolniški stalež. Ponovni brisi niso več potrebni, ker delčki virusa lahko ostanejo v žrelu še vrsto tednov, nismo pa več kužni.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Katere organe napade novi koronavirus? Koliko je znanega o tem, zakaj se pri nekaterih konča v nosu, pri drugih pa prodre v krvni obtok in od tam poškoduje ledvice in srce?

Primarno prizadene respiratorni epitel, torej površino sluznic, ki se vleče od nosu preko žrela, grla, sapnika, in tudi skoraj povsem do bronhov in pljuč. To je glavna tarča. Pljuča so tista, ki jih najbolj prizadene in zato so tudi hujši poteki bolezni. To je prvenstveno virus dihalnih poti. Se pa zgodi, da pri manjšem številu ljudi lahko prizadene še kakšen drug organ. Nikoli tako zelo izrazito, ampak vendarle imamo te motnje voha, okusa, živčevja je lahko do neke mere prizadeto. Potem se tudi vnetje mišic kaže, kot neko vnetje mišic. Oziroma miozitis, miokarditis ni tako izpostavljen kot pri nekaterih drugih boleznih. Skratka, vendarle je to virus dihalnih poti.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Koliko pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, virus poškoduje pljuča?

Predvsem pri tistih, ki potrebujejo kisik ali pa celo zdravljenje s pomočjo mehanske ventilacije, pride do kar hudih poškodb. Moramo pa vedeti, da tudi pri tistih, ki imajo blag potek bolezni, kar nekaj časa vztrajajo bolečina v prsnem košu, huda zadihanost, tako da v zdajšnjem obdobju že nekaj vemo o tem, kar se je dogajalo v spomladanskih mesecih. Vsekakor vemo, da so spremembe prisotne po slikanju nekje tri mesece pri večini, pri nekaterih pa še dlje. Tako da spremembe so prisotne dolgo časa in so izrazite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


So spremembe pljuč tudi pri mlajših ljudeh, ki so ga preboleli v blažji obliki?

Tudi tukaj pri nekaterih mlajših ostaja nekaj sprememb na pljučih, seveda bolj kot smo bolni. Večja kot je potreba po kisiku večja je tudi sprememba na pljučih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


Ali drži, da naj bi pri osebi, ki je prebolela covid-19, obstajala nevarnost nastanka krvnih strdkov?

Pri tistih, ki so akutno bolni s covidom, ta nevarnost obstaja in je realna in jo upoštevamo. Tisti, ki so v bolnišnici, imajo večjo nevarnost za nastanek krvnih strdkov kot tisti, ki so blago bolni in so doma. In tisti, ki so na intenzivnih oddelkih imajo še večjo nevarnost za krvne strdke. Zato bolnikom, ki so v bolnišnici, preventivno dajemo zaščito proti strdkom z nizkomolekularnimi heparini, ki naj bi to preprečevali. Kljub tej zaščiti pa v bolnišnicah pri določenem odstotku bolnikov še vedno pride do teh krvnih strdkov. To je lahko povezano s samo boleznijo, lahko pa tudi s težo bolezni, ki jo nekdo preboleva. Nekdo, ki je tako bolan, da leži, da je sistemsko zelo prizadet, da ima beljakovine, proteine akutne faze, med njimi povečan fibrinogen, se jim lažje delajo strdki. Tisti, ki je blago bolan in ima samo neke znake blage viroze in je povsem pomičen, pa ima verjetno veliko nižjo verjetnost za strdke.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Oseba je prebolela virus in je plazmo s protitelesi darovala za zdravljenje tistih s hujšim potekom bolezni. Ali so drugi pacienti deležni tega zdravljenja? Koliko ljudi se zdravi s to metodo?

Ustrezna plazma mora imeti dovolj veliko število protiteles. Nekaj jih imamo na zalogi, težava je, ker nimamo plazme vseh krvnih skupin. Pogosto ni primernega dajalca za kakšno krvno skupino. Po drugi strani ta hip sprejemamo bolnike v bolnico že sedmi, osmi dan bolezni, ko je za plazmo že malo prepozno. Za zdaj se to zdravljenje še ne uporablja. Imamo jo na zalogi in jo nameravamo uporabiti ob prvi mogoči priložnosti, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Bolnike se lahko zdravi tudi z darovano plazmo tistih, ki so okužbo preboleli. Za katere bolnike je to zdravljenje primerno? Je darovalcev dovolj?

Zdravljenje naj bi bilo po literaturi za zgodnjo okužbo, definitivno ni primerno za bolnike, ki so v kritičnem stanju. Mi pa to predvsem uporabljamo za bolnike, ki imajo pomanjkanje imunoglubelinov že zaradi drugih bolezni in imamo kar dobre uspehe pri teh, ki smo jim dali. Darovalcev mislim, da je dovolj, problem je pa v koncentraciji protiteles.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)


Kdaj je za zdravljenje bolezni covid-19 primeren vitamin D in kakšni so učinki pri pretirani uporabi?

Pri nas dajemo vitamin D pri bolnikih, ki so v enoti intenzivne terapije in imajo nizke vrednosti izmerjene. Pri teh dajemo že ves čas. Da bi ga pa vsem bolnikom, pa je zaenkrat premalo podatkov, da bi ga res dali kar vsakemu, ki pride s covidom v bolnišnico. Predvsem kadar jemljemo vitamin D skupaj s preparati iz kalcija ali s hrano, ki je bogata s kalcijem. Lahko nastanejo seveda tudi ledvični kamni.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Ali lahko vitamin D zaužije kronični bolnik s KOPB-jem in pljučnim emfizmom?

Da. Bolnik ima kronično obsesivno pljučno bolezen, obenem pa ima še emfizem. Absolutno lahko. Edina interakcija, ki jo poznamo glede vitamina D in pridruženih bolezni, je odpoved ledvic - hipervizija, nevarnost nastankov ledvičnih kamnov - če je ta kombinacija. Ledvice slabo delujejo, kalcija je preveč in temu dodamo še vitamin D. To je edino stanje, ko ne priporočamo uporabe vitamina D.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Ali vitamin D vpliva na druga zdravila, ki jih jemlje bolnik?

Nekaj interakcij ne, ampak ne tako močnih. Tiazidni diuretiki za odstranjevanje vode iz telesa bi lahko povzročili, da pride do interakcije med vitaminom D, diuretikom in kalcijem. Ampak ni tako nevarno. Na neki način pravimo, da ni neke grozne nevarnosti, zato ga priporočamo vsem bolnikom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Kako olajšati simptome covida-19? Ali drži, da je priporočljivo grgrati raztopino joda in piti vroče napitke, da virus ne pride do pljuč?

Pri covidu-19 počnemo enako kot pri drugih respiratornih boleznih: en teden počitka, limonin čaj, izoliramo se. Pri tistih, ki imajo blage simptome, zadošča, da se odpočijejo, popijejo zadosti tekočine, če imajo vročino, vzamejo Lekadol za znižanje. Tukaj je pomembna ena sama točka: če se jim začne poslabševati dihanje, takrat potrebujejo zdravnika. Oz. če imajo napravo za merjenje kisika v krvi in je ta nizek, potrebujejo zdravnika.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)


Katera zdravila naj uporablja oseba, ki ima revmatoidni artritis in je okužena z novo koronavirusno boleznijo? Ali se pri zdravljenju uporablja hidroxychloroqin oziroma zakaj ne?

Hidroxychloroqin se ta trenutek ne uporablja. S cinkom je bil na začetku kandidat, ampak se je pozneje izkazalo, da nima takšne moči in se ga ne uporablja. Oseba verjetno že ima kakšne kortikosteroide zaradi revmatoidnega artritisa, mogoče je celo na bioloških zdravilih. Tu ni nobene povezave. Svoja zdravila naj uporablja naprej in vse, kar je v povezavi s covidom-19. Ne bo kakšnih interakcij.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Je priporočljivo, da bolniki s covidom-19 jemljejo aspirin? Lahko to prepreči strdke v krvi?

Da. Acetílsalicílno kislíno ali aspirin priporočamo, ker tisti strdki, ki lahko nastanejo - sicer redko - lahko povzročajo težave. Seveda to priporočamo tistim, ki prenašajo aspirin in nimajo gastrointestinalnih težav.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Kako je z zdravilom ibuprofen pri zdravljenju bolezni?

Ibuprofen spada med nesteroidne antirevmatike. Ker ta zdravilna učinkovina poveča ac 2 prijemališča, virus pa se prime točno na ta encim, ki je na endotelijskih celicah, smo se bali, da se z jemanjem ibuprofena število teh prijemališč povečuje. Tako bi imel virus lažjo pot, vendar so dokazali, da ni tako. Ibuprofen - tudi njegova alternativa ibuprofen lysinate, ki hitreje deluje - sta v tem primeru inducirana in se ju lahko jemlje. V dveh znanstvenih študijah v Lancetu in v reviji JAMA so dokazali, da ni nobene nevarnosti.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Katera virusna zdravila pomagajo blažiti bolezen?

Lopinavir/ritonavir je kombinacija zdravilnih učinkovin, ki se uporablja pri HIV-u, in sta pokazala neke določene prednosti. Drugače pa se zdravila razvijajo v tem trenutku. Težko rečemo v tem trenutku, kaj zares pomaga.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Covid 19 in gripa

Bi se morali pred cepljenjem proti gripi testirati na covid-19?

To je dvojni pritisk na telo. Cepljenje pomeni vnos antigena v organizem ne glede na to, za katero cepljenje gre. In pri gripi se pri tem aktivira imunski sistem in aktivira se antigen prezentirajoče celice. Če pa smo hkrati zboleli za covidno boleznijo, pa je naš imunski sistem že tako aktiviran. Mogoče celo preveč. Ampak pri covidu nikoli ne vemo, na kateri stopnji bolezni smo. Tako da verjetno ne bi bilo dobro istočasno, ampak poskusimo se cepiti proti gripi čim prej. Seveda vemo, da je 250.000 odmerkov odšlo oz. da smo proti koncu, in tisti, ki se je cepil, je že uspel. Deset do 14 dni naj bi bilo razmerje, če sledi okužba.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Cepljenje proti gripi povzroči začasno oslabitev imunskega sistema; ali se je torej smiselno cepiti proti gripi, medtem ko razsaja koronavirus?

Tukaj se ne bi strinjal. Ko se cepimo proti gripi, vnesemo antitelesa, na katera se bo naš imunski sistem odzval in bo že naredil zaščito, še preden srečamo pravo gripo. In ta imunski sistem je zelo kompleksna stvar: številne celice, molekule, ene se spodbujajo, druge se zavirajo, druge predstavljajo gripin antigen drugim ... Zelo kompleksna stran. Če damo telesu neko cepivo, ne moremo reči, da je imunski sistem oslabljen, ampak aktiviran. Ekscitiran. Takrat se nekaj dogaja. Imunske celice poslušati, reagirati. Imamo tudi neka nespecifične substance, ki na splošno dvignejo imunski sistem. Kot že govorijo, da bi lahko cepivo proti tuberkulozi dvignilo imunski sistem. Mogoče imamo tukaj podoben mehanizem, da nespecifično cepivo dvigne imunski sistem na večjo odzivnost.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Bi se lahko zgodila kakšna hujša reakcija, če bi bili pozitivni na covid-19 in bi se šli cepit proti gripi?

Odvisno od posameznika. V telo prideta dva antigena. Virus, ki že aktivira imunski sistem, in potem še cepivo. Lahko bi sledili kakšni večjih nezaželeni učinki, kot so vročina, slabost, oblivanje, bolečine v mišicah ... Absolutno če je nekdo bolan, naj se ne cepi. Cepimo zdrave.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Se bodo morali letos vsi zdravstveni delavci cepiti proti gripi?

Zelo svetujem, da se cepijo vsi zdravstveni delavci, pa ne samo oni, ampak tudi ljudje s kroničnimi boleznimi in ranljive skupine prebivalstva. Bomo zelo veliko delali na tem, da spodbudimo kar največ zdravstvenih delavcev.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid -9, 20. 10. 2020)


Maske

Zakaj se je prepovedalo nošenje šala ali rute namesto maske, potem pa maske na prostem niso bile več obvezne?

Ruta ali šal ne zadrži kapljic, ki odhajajo iz telesa. Jaz nosim masko zato, da ne ogrožam drugih, ne za zaščito samega sebe. Jaz ne vem, ali sem danes okužen ali ne, kdaj se ta zadeva začne. Samo zavijanje s šalom, ki zdrsne, ki ne pokriva nosu, kot tudi vse te maske, ki se tudi pri vas vidijo, pri vaših gostih, se vidi, da jih ne uporabljajo, ker jim vedno zdrsne dol čez nos. To ni maska in to ni zaščita, ne nosu ne obraza. To je modni dodatek, ki zagotovo ne prispeva k temu, da bi zajezili virus. Mogoče je to grobo povedano, ampak to sem povedal že nekajkrat. Takrat, ko so ljudje blizu skupaj, je najboljša zaščita trislojna kirurška maska, ki tudi omogoča boljše komuniciranje. Bolje se sliši skozi to masko kot pa skozi pralno masko.

Jelko Kacin, uradni vladni govorec za covid-19 (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)


Ali lahko tisti, ki so bolezen že preboleli, ne uporabljajo mask in denimo obiskujejo starše?

Tistemu, ki je prebolel bolezen, ne piše na čelu, da jo je prebolel, in kako bomo potem ločevali, kdo je prebolel in kdo ne, zaenkrat je to še vedno manjšina. In to je nemogoče potem preverjati in to, da se potem nekdo ne drži potegne za sabo množico, ki tudi sledi temu, ki se ne drži, iz vidika nekega osebnega udobja, mnogi opustijo vse to. In v tej fazi ni pametno o tem razmišljati.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik in član vladne strokovne skupine za covid-19 (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Ali je nošenje mask v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kot so veže, hodniki, dvigala, obvezno? Kako ukrepati, če se stanovalci tega ne držijo?

Ukrepamo lahko vedno tako, da pokličemo inšpekcijo. To je neprijetno, če gre za soseda. Primerneje, da ga prosimo in mu povemo, da s tem, ko nosi masko, zaščiti nas. Tako kot bi mu rekli, če bi kašljal, da komolec položi pred usta.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kako varne so maske, ki jih zadnje dni nosijo ministri? Iz kakšnega materiala so in ali so bile testirane?

Gre za maske iz blaga. Pred kratkim je bila zanimiva oddaja, kjer so v slovenskem laboratoriju podjetja Lotrič testirali maske - tudi maske iz blaga. Tam je bil pameten nasvet: maska iz blaga je učinkovita, če skozi njo ne proseva svetloba. Sicer pa je ta učinkovitost manjša od medicinskih mask in še manjša od tistih mask, ki se uporabljajo pri intenzivnem zdravljenju bolnikov s covidom-19.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Ali se virus prenaša kapljično ali tudi aerosolno? Ali se virus zadrži v smogu?

O tovrstnem prenosu je veliko podatkov. Nedvomno vemo, da je virus sposoben pod določenimi atmosferskimi pogoji ostati v aerosolu v zraku tudi do tri ure. Ni pa to tisti pravi tip aerogenega širjenja, kot ga imamo pri ošpicah in tuberkulozi, na primer ko se bodo vsi, ki so v enem prostoru, okužili, če je v prostoru simptomatska oseba. Tega tu ni. Smo nekje vmes. Kar zadeva smog, so bile špekulacije, da je smog povezan s težo bolezni. Zelo verjetno je. Odvisno ni toliko, ali je ali ni, ampak kakšni sta temperatura zraka in vlažnost.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kakšne maske nosi zdravstveno osebje in ali obstajajo maske, ki človeka 100-odstotno zaščitijo pred virusom?

Pri nas uporabljamo več tipov mask. Za bolnike, ko hodijo po bolnišnici, gredo na preiskave, imamo navadne kirurške medicinske maske. Za osebje, ki dela svoje običajne stvari, priporočamo kirurško masko tipa 2R, ki pomeni, da je varna pred vbrizganjem. Če imamo opravka z bolnikom s covidom-19, uporabljamo bodisi masko FF52 ali FF53. Te oznake kažejo na sposobnost filtriranja. V najbolj tveganih situacijah, to je delo na intenzivni terapiji ali oddelku, kjer so skorajda izključno bolniki s covidom-19, imamo že veliko osebnih respiratorjev, ljudje jim rečejo skafandri. Ta nedvomno 100-odstotno ščiti pred virusom, če je pravilno nameščen, če se dobro vzdržuje in če ga osebje zna uporabljati.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Zakaj stroka ocenjuje, da je nošenje mask izredno učinkovit ukrep, čeprav se število novo okuženih vsak dan tako zelo povečuje?

Tukaj gre za to, da ugotavljamo, da se ljudje zelo dobro držijo ukrepov na javnih prostorih, v službah, bistveno manj pa v popoldanskem času. Se pravi nekako ta pozornost in dojemanje nevarnosti se nam zdi v domačem okolju bistveno manjša. In takrat se bomo odločili za drugačen način vedenja, kot se odločamo, ko smo v službi. Zaradi tega je tudi širjenje virusa še vedno prisotno.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


Če oseba sama pelje psa na sprehod, mora imeti masko?

Če je čisto sam, je ne potrebuje. Ko bo srečal prvega se bo pa ta, ki bo prišel nasproti njemu počutil ogroženega in tudi on bi se moral zavedati, da je ogrožen.

Jelko Kacin, vladni govorec za covid-19 (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


Zakaj gostje Televizije Slovenija v enih oddajah nosijo maske v drugih pa ne?

Najprej studia Televizija Slovenije niso javni prostor. Ti naši prostori so večkrat dnevno razkuženi in ves čas prezračevani. Tudi zaradi drugih zadev imamo odlične prezračevalne sisteme in po posvetu z zdravstvenim inšpektoratom smo se odločili, da naši voditelji ne bodo nosili mask. Zgledovali smo se tudi po Evropski zvezi radiotelevizij. Tudi voditelji na drugih javnih radiotelevizijah ne nosijo mask v studiu. Še več: nekje tudi gostje ne nosijo mask v studiu zaradi tega, ker obstajajo pleksi pregrade, ker obstajajo razdalje med ljudmi. Mi smo zaradi zgleda rekli, da morajo tudi gostje nositi maske, zato da gledalci niso zmedeni. Namreč gost pride v hišo, je v stiku z različnimi ljudmi, potem gre v masko in potem gre v studio. Ves čas je v stiku z nekom drugim, zato mora nositi masko. Medtem ko je voditelj izoliran. Prostor je razkužen. In zato maske ne nosi.

Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenija, Premagajmo covid 19 (23. 10. 2020)


Gluhi in naglušni se ne morejo sporazumevati, saj je njihovo razumevanje sogovornika zelo odvisno od odčitavanja z ust in mimike obraza. Kot vemo, mnogi uporabljajo znakovni jezik. Klasična maska ovira njihovo komunikacijo. Je vlada sploh pomislila na ta del populacije?

Vlada je pomislila, kdorkoli je pogledal odlok vidi, da so izjeme. In izjeme so tolmači za slovenski znakovni jezik. Zato gospodje in gospe tolmačke, ki v živo tolmačijo naše novinarske konference, vemo, nastopajo prvič brez maske, ker jih sicer ne bi razumeli, in kot sem rekel, zato so posebej ozvočeni, da nas lahko razumejo takrat, ko mi zaradi zgleda drugim nosimo maske in pri tem govorimo.

Jelko Kacin, vladni govorec za covid-19 (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)


Ali plastične maske nudijo primerno zaščito?

Te maske nas ne zaščitijo in tudi ne nudijo zaščite pred nami, se pravi maske ne zadržijo naših kapljic, ki se lahko, ker maske ne tesnijo. Bistvo maske je, da tesni in te plastične maske ne tesnijo in omogočajo širjenje kapljic na robovih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)


Vsakdanje življenje

Znane so različne študije o tem, koliko časa virus "preživi" na površinah. Kolikšna je verjetnost, da virus dobimo npr. na svojih oblačilih, na hrani iz trgovine itd.?

Ti podatki, ki so na voljo, so predvsem laboratorijski podatki, kjer so nanašali velike količine virusa na površine in tam je virus ostal prisoten dolgo časa. Iz praktičnih primerov vemo, da je veliko večja verjetnost, da se okužimo preko kapljic kot preko površin. Vsekakor pa je smiselno, da ko pridemo domov, da si roke takoj umijemo ali razkužimo in prav tako je smiselno, da si roke razkužujemo, ko pridemo iz trgovine, ne samo, ko v trgovino vstopamo.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)


Kako je s prenosom virusa pri hrani; sadje lahko operemo, kruha ne. Ali se lahko s hrano, ki jo pojemo, okužimo?

Da bi prišlo do okužbe s hrano je do zdaj še nepotrjeno. In malo verjetno. Glavni prenos je preko dihal. Tudi, če bi virus vnesli s hrano, ima virus takšno zgradbo, da je občutljiv na vse, kar ga čaka v naših prebavilih. In to ne bi bila čisto prava pot okužbe. Res pa je, da ljudje velikokrat, ko pokažejo respiratorne simptome, lahko razvijejo simptome na prebavilih in kje drugje. Menim, da okužba s hrano ni problematična. Kljub temu je potrebno pred vsakim rokovanjem s hrano potrebno umivanje rok.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Kako je s pošiljkami v poštnih nabiralnikih? Kako nevarne so? Bi lahko bile vir okužbe?

Tudi tu nimamo neposrednih dokazov in opisov takšnih okužb. Vemo pa, da virus na določenih površinah preživi. Na površinah, kot so papir in karton, preživi dan do nekaj dni. Vendar je to preživetje zelo slabo. Število delcev, ki bi bili sposobni okužbe, precej hitro pade. Tu je moj nasvet, da po rokovanju s pošiljkami si je potrebno dobro in temeljito oprati roke.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Koliko časa je virus na laseh? Na obleki? Bi se morali, ko pridemo domov, stuširati, si umiti lase?

To mislim, da bi bilo v sedanji situaciji že pretirano. Če se držimo preprostih ukrepov, kot so zračenje prostorov, ohranjanje medsebojne razdalje, uporaba maske in umivanje rok, smo naredili zelo veliko.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Ali se ljudje, ki ne bodo imeli naložene aplikacije #OstaniZdrav, ne bodo smeli gibati med občinami in regijami?

Ne, vlada ima drugo dilemo. Ali se kdor koli sme gibati med občinami ali ne? Da bi se to lahko zgodilo, je vlada ugotovila, da vendarle obstaja neko orodje, in to je aplikacija, ki te opozori za nazaj, da si bil v stiku z nekom, ki je bil pozitiven. To temu modelu ljudi omogoča, da se kolikor toliko varno gibljejo po širšem območju.

Jelko Kacin, uradni vladni govorec za covid-19 (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)


Zdravstvo

Kje so meje zmogljivosti bolnišnic?

Gre predvsem za - bolj kot za prostorske - za kadrovske težave. Ni toliko težava pripraviti proste postelje kot pripraviti osebje, ki za bolnika na takšni postelji tudi skrbi. Več kot je bolnikov, ki so v intenzivnih enotah, več rabimo usposobljenega kadra, ki skrbi za te bolnike. Kar pomeni, da v drugih intenzivnih enotah tega kadra potem ni in zaradi tega je bilo treba tudi zaustaviti večino elektivnega programa.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Pomanjkanje zdravstvenih delavcev je velika težava. Zakaj se iz teh oddelkov, ki so začasno zaprti, ne razporejajo razpoložljivi medicinski kadri v oddelke, kjer je pomanjkanje kadra najizrazitejše?

Zdravstvene delavce iz oddelkov, ki jih zapiramo, preusmerjamo na covid. Pravzaprav oddelke zapiramo prav zato, da lahko te zdravstvene delavce preusmerimo na covid. Zaradi nobenega drugega razloga. Vse ostalo teče.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Vsako leto imamo v času razsajanja gripe veliko hospitaliziranih ljudi. Zakaj so bolnišnice zdaj na robu zmogljivosti?

Glede na obravnavo ti dve bolezni vseeno nista isti. Večina ljudi je imela vsaj enkrat v življenju že gripo, ima neko odpornost, nekaj jih je cepljenih in imamo tudi možnost terapije. Tudi zaradi običajne gripe ljudi ne hospitaliziramo. Hospitaliziramo ljudi, ki imajo zaplete po gripi. Grdo ali lepo: te ljudi lahko tudi bolj natlačimo v bolnico, ker se ne bojimo toliko prenosa okužbe. V primeru covida-19 so kapacitete omejene: najprej moramo imeti arhitekturno kolikor toliko ustrezen oddelek: ločene čiste in nečiste poti. Sobe bi morale skoraj obvezno imeti predprostor, zelo redko ga imajo. Težko je imeti večje število ljudi v sobi. Kapacitete so skorajda prepolovljene. Kot je že povedal naš generalni direktor, približno dobrih 20 postelj zasedajo ljudje, ki še bodisi nimajo te okužbe, pri katerih še čakamo, ali se bo okužba razvila, karantenski bolniki, ki jih v sistemu ne vidimo, in pa bolniki, ki pridejo z okužbami dihal in ali vročino in čakamo na izvide, da vidimo, kaj se bo pokazalo. In te ljudi premestimo na druge oddelke. Kar zadeva kader, imamo težavo, saj potrebujemo skorajda dvakrat več kadra za enega bolnika kot za običajno nego drugih bolnikov.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Imunski sistem

Oseba dela v zdravstvu in je aprila prvič v blagi obliki prebolela covid-19. Oktobra je dobila pozitiven izvid testiranja že drugič, potek bolezni pa je bil veliko hujši. Kako je s skupinsko imunostjo? Ali lahko v kratkem času zboli še tretjič?

Lahko. Nabirajo se posamezni primeri. Povsem podrobno ne poznam tega primera, treba ga je analizirati, ali gre lahko eventuelno za prisotnost dednega zapisa virusa, ki ga test išče in poleg še kakšno drugo bolezen. To je še vedno možno. Ampak možno je, da oseba ponovno zboli po preboleli bolezni covid-19. Gre za koronaviruse, ki v splošnem - takrat, ko povzročajo navadni prehlad - ne puščajo trajne imunosti. Tako da so možne ponovitve. In to upanje, da nam bo čredna imunost prinesla neko varnost, je bilo že v začetku zelo preveč optimistično.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 30. 10. 2020)


Je resična trditev, da imunost lahko dosežemo na dva načina: s cepljenjem in tako, da koronavirusno bolezen 19 prebolimo? Ker cepiva še ni, obstaja le druga možnost.

Da ima prav. Lahko se cepimo ali prebolimo in nato smo nekaj časa imuni na to bolezen. Težava covida je, da nanj ne moremo gledati z vidika posameznika, ampak družbe, v kateri živimo. Mi smo družba, imamo medsebojne interakcije. Če bi gledal samo nase, bi rekel: Pa ga bom prebolel in bo v redu. V tej naši družbi je toliko ranljivih: če bi vsi pritisnili na bolnice, kar se nam zdaj dogaja, potem to zasiti sistem. Tudi tisti, ki imajo stare bolezni, stare težave. Nimajo možnosti, da gredo k zdravniku in se vsem generalno poslabša stanje. Jaz razmišljam, da bo ta virus čez nekaj let, ko se bomo pocepili ali preboleli in bomo delno imuni, bo to še eden izmed respiratornih bolezni virusov, ki jih imamo že zdaj tu pri nas. Otroci se prvič srečajo z njim in dobijo neko blago bolezen, kot vidimo pri zdajšnjih otrocih. Ta imunost se čez življenje obnavlja, ko se srečamo s tem virusom. Po navadi ne zbolimo. In tisti, ki so v ranljivi skupini, ne zbolijo hkrati. Ampak enkrat en, drugič drug, tako kot vidimo pri sezonski gripi. In takrat je zadeve mogoče speljati normalno čez kapacitete, ki jih imamo. Tukaj je težava, ker je virus nov in lahko zbolijo vsi hkrati.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Kaj poleg spoštovanja ukrepov lahko še naredimo za preprečitev okužbe? Kako pomembno je okrepiti imunski sistem?

Imunski sistem je zelo kompleksna stvar in ne moremo govoriti, da ga bomo okrepili, če jemo takšno ali drugačno substanco. Ali da delamo neko specifično stvar. To je cela znanost. Mi najbolje krepimo imunski sistem s tem, da živimo zdravo, uravnoteženo življenje. Tako telesno kot psihično. Da se dovolj naspimo, da imamo neko uravnoteženo, raznovrstno prehrano. Da smo aktivni tudi. Da pravzaprav pometemo - po domače - svoje podstrešje, da nismo ves čas v nekem stresu, zamerah, v nekih slabih emocijah. Na takšen način smo naredili največ, kar smo morali.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Zadnje čase se zelo priporoča vitamin D za večjo odpornost. Je treba tudi pri avtoimunskem obolenju na tak način krepiti imunost?

Vitamin D ima dve funkciji. Ena je generalizirana krepitev makrofago imunskega sistema, druga pa, da zmanjšuje poznejše težave. Ni tako močnih hipervnetij v pljučih, kot se lahko zgodi, če smo okuženi s covidom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Cepivo

Kakšen je postopek cepljenja?

Predvidena sta dva odmerka v razmaku 21 dni. Rezultati cepiv Pfizer in Moderna so pokazali zelo dobro delovanje že po prvem odmerku. Težko je reči, glede na to, da so po treh tednih večina dobila še drugi odmerek, ampak okoli 90 odstotkov kaže, da zaščiti že prvi odmerek.
Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Ali bomo že po prvem odmerku cepiva zaščiteni?

Že po prvem odmerku je zaščita nekako 50-odstotna, zato smo se tudi odločili, da bomo teh 10.000 odmerkov razdelili med čim več varovancev oziroma bolnikov, tako da bi jih lahko v prvem odmerku cepili čim več, šele z naslednjo pošiljko pa potem drugi odmerek. Se pravi, ne bomo cepili 5000 ljudi, ampak 10.000.

Simona Repar Bornšek, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 19. 12. 2020)


Kdo se ne sme cepiti?

Cepivo ni bilo preizkušeno na nosečnicah, na doječih materah. Za zdaj ima dovoljenje za otroke od 16 let naprej. Pa seveda pri tistih, ki so v preteklosti imeli anafilaktično reakcijo ali pa so alergični na kakšno sestavino cepiva.

Simona Repar Bornšek, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 19. 12. 2020)


Zakaj za mame, ki dojijo, celjenje ni priporočljivo?

Ne moremo reči, da ni priporočeno. Lahko rečemo samo, da ni zadosti podatkov o tem, ali gre v mleko, kajti ta skupina je bila v raziskavah kliničnih izključena, tako kot je to običajno. Ko se neka nova zdravila, cepiva preizkušajo, se izključi nekatere skupine, kot so nosečnice, doječe matere, otroke in podobno.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Veliko razburjenje je z zapisom, da bi cepivo lahko provzročilo neplodnost pri ženskah, povzročil ginekolog Stanko Pušenjak. Za svoje zmotno prepričanje se je že opravičil. Kakšno je mnenje stroke?

Cepivo je izjemno varno, govorimo seveda o prvem cepivu, zdaj imamo na razpolago kar tri. In sincitin, to je protein, ki ga izloča naše telo in zaščiti placento, je zelo malo podoben proteinu, ki tvori protitelo in ki zaščiti naše telo. Torej protitelesa, ki bodo nastala s cepljenjem, nimajo nikakršne veze s sincitinom in dr. Pušenjak je povzel nekaj, kar ni bilo preverjeno, ga razumem, ampak je pravzaprav cepivo varno, in tudi dr. Pušenjak se je že opravičil.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


Kakšne so bistvene razlike med cepivi podjetij Pfizer, Moderna in AstraZenec? Tudi glede odmerkov in varnosti?

Cepivo Moderne je praktično identično kot cepivo Pfizerja. Na osnovi RNA vsebuje nekoliko večjo osebnost učinkovine, torej trenutno 100 mikrogramov v RNA v primerjavi s 30 mikrogrami, sicer pa so praktično lastnosti identične, razen z razliko shranjevanja.
Glede varnosti sta obe cepivi imele zelo podobne rezultate, kar se tiče stranskih učinkov, kot učinkovitosti, torej okoli 94, 95 odstotkov. Indija je poleg Argentine in Velike Britanije tretja država, ki je odobrila cepivo podjetja AstraZeneca. Istočasno so v Indiji odobrili tudi prvo indijsko cepivo proti covidu-19, ki pa deluje na osnovi oslabljenega virusa.
To je druga tehnologija, podobna kot kitajsko cepivo, ki se uporablja že nekaj časa, s katerim so tudi že cepili nekaj milijonov, tudi izven Kitajske, v Združenih Arabskih Emiratih. Je bolj tradicionalna tehnologija, ampak na zahodu so bolj stavili na novejše tehnologije, ki obetajo boljše rezultate.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Kako delujejo cepiva, ki jih imamo v Sloveniji?

Pri obeh navedenih cepivih v celice vnašamo zapis za eno od beljakovin povzročitelja bolezni covid 19. Celice na podlagi prejete informacije izdelajo protein in ga predstavijo na svoji površini v obliki, kot ga razume imunski sistem. Na ta način oblikujemo imunski spomin.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 8. 1. 2021)


Ali se bo mogoče cepiti z različnima cepivoma?

Klinične raziskave so bile zasnovane na ta način, da so udeleženci prejeli dva odmerka seveda istega cepiva. Ni podatkov o učinkovitosti, o varnosti za takšno kombinacijo, zato se enostavno ne odločamo za ta način cepljenja.

Dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 8. 1. 2021)


Ali bi cepljenje lahko vplivalo na genske spremembe? Bi se stranski učinki lahko pokazali kasneje, ter ali so v cepivu nano delci?

K prvemu vprašanju, nikakor ne. Gre za cepiva, ki so osnovana na informacijski RNK, ki po prehodu v celico ne vstopi v celično jedro, kjer se nahaja naša dednina, se pravi ni nikakršne interakcije z DNK, z genomom. RNK, ki vstopi v celico, je kratkoživa, se pravi se po naravni poti sčasoma razgradi. Zelo podobno velja tudi za tako imenovana vektorska cepiva, AstraZenece. To sicer je v osnovi DNA cepivo, ki mora vstopiti v jedro, kjer pa teče potem sinteza informacijske RNA. Ta potuje v citosol in tam se tvorijo beljakovine, ampak gre za virus, ki se ni sposoben pomnoževati v naših celicah in se tudi ne vgrajuje v genom.

Dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 8. 1. 2021)


Ali bo test po cepljenu pozitiven?

Odvisno, o katerem testu govorimo. Če govorimo o brisih, se pravi tako o PCR-ju kot o hitrih antigenskih testih, so testi po cepljenju negativni. Pozitvna so pa po desetih, 14 dneh protitelesa v krvi, tako da to je treba ločiti. Se pravi, hitri antigenski test in PCR-ji ne morejo biti pozitivni zaradi cepljenja, protitelesa, ki se pojavijo v krvi, pa so seveda posledica cepljenja s cepivom.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 8. 1. 2021)


Bodo ljudje, ki se bodo cepili z manj učinkovitim cepivom manj zaščiteni?

To je statistično. Težko je povedati za vsakega posameznika, kakšna je verjetnost, da bo cepivo zaščitilo. Cepiva, za katere je trenutno nekoliko slabša učinkovitost, mislim da za cepivo AstraZeneca so po prvih ocenah ocenjevali, da je okoli 70 odstotna. Zdaj pravijo, da so spremenili režim doziranja, da so blizu 90 odstotkov. Tudi to je še vedno zelo dobro. Zavedati se moramo, da cepivo proti gripi zaščiti samo 50 odstotkov, in to je bila tista meja, ki so jo dejansko postavili za odobritev cepiv. Torej vsa cepiva, ki so sedaj na razpolago, so zelo učinkovita.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Ali morajo biti ljudje z različnimi alergijami, recimo na jajca, mleko, bolj pozorni pri cepljenju? Se morajo posvetovati z zdravnikom?

Mislim, da je dobro, da to omenijo. Alergije, ki ste omenili, za jajca in mleko niso problematični, problematični so ljudje, ki imajo zgodovino nafilaktičnih reakcij. Ti ljudje običajno že sami vedo in s seboj nosijo tablete oziroma injekcije z epinefrenom, in v tem primeru je seveda bolje, da vprašajo. V vsakem primeru pa po cepljenju 15 minut vsak, ki je bil cepljen počaka. Če pride do alergijske reakcije, pride zelo hitro in v tem primeru lahko ljudje pomagajo.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Je priporočljivo cepljenje onkoloških bolnikov, bolnikov s kroničnimi boleznimi?

V tem primeru se morajo posvetovati s svojim zdravnikom, ki bo najbolje povedal, če gre za takšno bolezen, da mogoče cepljenje ne bi bilo priporočeno.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Se lahko oseba, ki je alergična na penicelin cepi s Pfizerjevim cepivom?

Sestavine cepiva nimajo prav nobene zveze s penicilinom, tako da če je znano alergična na določeno snov, potem seveda ni kontraindikacije za cepljenje, razen če bi šlo za alergijo na polietilen glikol. To je pa ta sestavina cepiva, ki so jo nekako obtožili za tista dva primera, ki sta bila v tej večji raziskavi.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Ali imunosupresivna zdravila, na primer metotrexat, ki jih jemljejo revmatiki, vplivajo na učinek cepiva?

Več mednarodnih združenj za obravnavo določenih kroničnih bolnikov je že podalo izjave glede smotrnosti cepljenja, varnosti cepljenja in kaj storiti, če jemlješ imunosupresivna zdravila. Na splošno za revmatike je kar nekaj mednarodnih združenj podalo mnenje, da naj se revmatiki cepijo, seveda pa pri vseh, ki jemljejo imunosupresivno terapijo, se vedno postavi vprašanje, ali bo to cepivo enako učinkovito, kot če te terapije ne bi jemal. Da bi pa bile interakcije med temi zdravili pa cepivom, jih pa ni.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Kaj se bo zgodilo s cepivi, če bo prišlo do sprememb na konici virusa?

Verjetno je tu mišljen S protein, ki je pravzaprav najpomembnejši pri nastanku bolezni. Kolikor mi je znano, ga ni prav težko sekvenirati, kot se temu reče, in narediti novo RNA molekulo, ki bo diktirala sintezo novega proteina in proti kateremu bo človek tvoril imunski odgovor.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Kaj se zgodi s cepivom, ki ostane v ampuli?

Za zdaj je dovoljeno, da se cepivo z ene ampule uporabi za pet ljudi, a zgodi se, da ga je v steklenički več. Torej, kaj se zgodi s tem cepivom, ki ostane? Poglejte, zdaj je tako. Če ostane zadosti cepiva, se seveda človek najprej vpraša kako to, da je do tega prišlo.

Ali je bilo cepivo čisto ustrezno razredčeno, kakšne igle so se uporabile, koliko je bilo tega razredčila. Če je bilo vse lege artis, tako kot rečemo, se pravi pravilno narejeno in da res ostane, potem jaz ne vidim nobenega razloga, da se to ne bi uporabilo. Težava pa je, če skušamo narediti novi odmerek iz ostankov manjših količin cepiva v vialah. Tukaj pa je potrebna že malo večja manipulacija. Tukaj nastaneta seveda dva problema. Ena težava je, da bi to zlaganje ostankov moral delati v strogo aseptičnih pogojih, kar verjetno v večini zdravstvenih domov in domov za ostarele takih pogojev ni. In drugo je, da manipulacija samega cepiva tudi ni preveč priporočljiva s strani proizvajalca. Cepivo je namreč zavito v take liposomne mehurčke, ki bi se pri bolj taki energični manipulaciji lahko tudi spremenilo, tako da menim, da je prav, da se držimo navodil proizvajalca, kajti edino ta navodila nam garantirajo, da bo aplikacija varna.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)


Ali je res, da tisti, ki se cepijo, sicer ne razvijejo bolezenskih znakov, so pa še vedno prenašalci bolezni?

To je zadeva, ki je še ne vemo, ker tista stvar, ki je razvijalce cepiva najprej zanimala, je to, da se zaščiti pred boleznijo oziroma pred hudim potekom bolezni, pred smrtjo, tisto, kar je najbolj pomembno. V naslednji fazi bomo pogledali, kako ta cepiva zaščitijo. Lahko pa omenim, da so pri Moderni in tudi pri cepivu AstraZeneca spremljali in kaže, da zaščiti tudi pred razširjanjem okužb, vsaj za trikrat manj je širjenja okužb oziroma simptomatičnih okužb, kot brez tega

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Koliko časa bomo po cepljenju zaščiteni?

Presenetljivo kaže, da je zaščita s cepivom veliko boljša, kot če bi preboleli samo bolezen. Samo tisti, ki so šli skozi zelo močen odziv covida-19, to pomeni, ki so preživeli res močne negativne učinke te bolezni, imajo dovolj visoko raven protiteles, drugi manj. Torej, če se cepimo, imamo večjo verjetnost, da bomo zaščiteni verjetno vsaj eno leto.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


Kdaj bi lahko dosegli precepljenost v Sloveniji?

Prej ko se bomo cepili in v večjem številu ko se bomo cepili, prej bomo dosegli približno normalno stanje. Kaj to pomeni? To pomeni, da bi se moralo vsaj 60 odstotkov vseh cepiti, da bi naredili tisto celokupno zaščitenost. Vsak posameznik se bo odločil, ali se bo cepil ali ne, in takrat bi lahko začeli sproščati vse ukrepe. Pričakujemo, da bi to lahko dosegli, če bo dovolj cepiva, v prvi polovici ali pa predvsem do septembra, oktobra 2021.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)


Kolikšna je verjetnost za nastanek avtoimunskih bolezni po cepljenju?

Zelo majhna. Moramo poudariti, da so cepiva z novo tehnologijo, s temi DNA in RNA vnosi, bolj varna, kar se tiče vseh avtoimunih bolezni, kot so bila klasična cepiva, narejena na ta način, da v telo vnesemo antigen. Ti dve cepivi, ki jih imamo zdaj na razpolago, sta blagi. Sprožita imunski odziv nadzorovano in ne pride do tistega direktnega udara, kot je običajno pri konvencionalnih cepivih. Zato vsem tistim, ki so kronični bolniki z raznimi vnetnimi boleznimi, bolniki z avtoimunskimi boleznimi, jim priporočamo, da se cepijo z RNA ali DNA cepivi.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 12. 1. 2021)


Kako delujejo cepiva na osnovi DNK-ja in RNK-ja?

Gre za vnos antigena v človeško telo, ki spodbudi prejemnika vakcine, da zgradi protitelesa in aktivno aktivira svoj imunski sistem, ki se bori proti virusu. Zanimivo je pravzaprav, da so tri družbe, ki razvijajo na osnovi iste tehnologije, začetnik je nemška družba CureVax, nadaljevala je nekako Moderna in pa seveda BioNTech v sodelovanju s Pfizerjem. Zanimivo pa je, da se pri vseh treh, čeprav imajo nekako deklarirano enako tehnologijo, odmerki cepiva, ki jih nekako ponujajo oziroma ki jih
bodo ponudili na trg razlikujejo. In sicer CureVax, ki je v drugi fazi kliničnega razvoja tega cepiva, štarta z dozo 12 mikro gramov aktivne učinkovine, BioNTech Pfizer, ki je nekako tisti, ki je prvi 18. novembra objavil tudi učinkovitost 90-odstotnega efekta pri uporabi cepiva, štarta v svoji aplikaciji s 30 miligramsko dozo,
dočim ameriška Moderna pa deklarira vsebino 100 mikro gramov. Tako da gre pravzaprav za zelo zanimive projekte različnih družb, vendar z isto tehnologijo, z različno vsebnostjo. Nekako iz tega pa sledi tudi pravzaprav zanimivost shranjevanja cepiva, o katerem se tudi veliko govori.

Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)


Nekatera podjetja, ki razvijajo cepivo, uporabljajo nove tehnologije - cepiva na osnovi DNK-ja in RNK-ja ter vektorska cepiva. Kakšne so te novosti? Lahko zaradi tega, ker so to nove tehnologije pri razvoju cepiva, pričakujemo kakšne stranske učinke, ki se bodo pojavili šele čez čas?

Če je kaj "dobrega" naredila pandemija - seveda je veliko slabega -, je združila znanje. Po vsem svetu razvijamo nove platforme, nov način. Do zdaj smo uporabljali konvencionalna cepiva, kar pomeni, da v telo vnašamo antigen - del virusa v tem primeru. Del bakterije, če gre za kakšno drugo bolezen. Lahko pa je tudi narejeno na poseben rekombinanten način. Zdaj pa se vnaša posebno prirejen genetski material, tako da naše telo začne proizvajati del virusnega proteina in na ta način dobimo pozneje protitelesa.

Koliko nove tehnologije vplivajo na varnost cepiva, je veliko vprašanje. Za zdaj kaže zelo dobro. Podobna cepiva so bila že uporabljena v veterinarski praksi, na človeku še nikoli do zdaj. Prav zato moramo spremljati razvoj. In samo dva primera neželenih učinkov sta bila pri cepivu AstraZeneca in že so ustavili klinične študije, dokler niso dokazali, da sta oba primera nepovezana s samim cepivom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Britanska raziskava je utemeljila sume, da je imunost, če smo preboleli covid, le kratkotrajna. Kako bo to vplivalo na cepljenje? Se bomo morali cepiti večkrat?

Zelo verjetno. In verjetno bosta potrebna dva odmerka. Odvisno od tipa cepiva, ampak če bomo šli z DNA- in RNA-cepivi naprej, bosta potrebna dva odmerka v krajšem obdobju. Potem pa, kakor kaže, bo potrebno vsako leto cepljenje. Tega še ne vemo. Mogoče lahko potegnemo vzporednice s celjenjem za gripo, ker gre tudi za virusno bolezen, toda nista enaki. Ne bo pa trajne imunosti. Vsaj tako kaže.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Katera zdravila za covid-19 so na voljo v svetu in katera pri nas?

Ta trenutek imamo remdesivir, ki še zdaleč ni tako učinkovito, kot bi si želeli. Pomaga pa. In predvsem zdravilo, ki zmanjšuje vnetje. V drugi fazi okužbe, ko virus prehaja v spodnje dihalne poti, prihaja do t. i. zalitja pljuč z eksudatom. Takrat uporabljamo protivnetna zdravila, ki so nespecifična. Na virus sploh ne delujejo, zmanjšujejo pa vnetni odziv. To je deksametazon, ki ga imamo pri nas dovolj.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Virus bi, ob precejšnji prekuženosti, ki smo jo že dosegli, zaustavili tudi s cepljenjem, toda ankete kažejo veliko zadržanost ljudi do tega. Kako hitro bi lahko to dvoje vplivalo na zajezitev virusa?

Pri teh napovedih za dostavo cepiva in času, ki je potreben za cepljenje, to tudi ne bo nič pohitrilo zadeve, seveda mogoče se bo to začelo dogajati do konca februarja. Ta trenutna prekuženost pa se seveda v računskih modelih že pozna, računamo, da je okoli 15, 16 odstotkov prebivalstva ta trenutek prekuženih, vendar je ta pomoč prekuženih v dani situaciji še vedno razmeroma majhna. Največ, daleč največ, lahko za vse skupaj naredimo s samozaščitnim delovanjem. Kot rad rečem, če se obnašamo tako kot da so vsi okoli nas okuženi.

Dr. Leon Cizelj, Inštitut Jožef Štefan (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Veliko dvomov je okrog testiranja cepiva. Ali je bilo to dovolj široko opravljeno, na različnih skupinah ljudi, da mu lahko povsem zaupamo?

To je razvoj tehnologije, ravno tako kot bi mogoče pred 20, 30 leti rekel, da je nemogoče, da bomo imeli računalnike v žepu, je tehnologija napredovala. Tehnologija na področju ved o življenju, posebej v vakcionologiji je izredno napredovala. Torej ni bil samo letošnje cepivo, ampak je bil napredek že pri cepivih za ziko in podobno. To so tehnologije, ki so se razvile v zadnjih letih. Prva cepiva na osnovni mRNA so testirali že leta 2013, torej to je zrela tehnologija. Tisto, kar je bilo res napredek, je bil to, da je bilo testiranje izvedeno v tako velikem obsegu v tako kratkem času.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)

Razvoj traja dokler ne da rezultatov, ki so dovolj dobri za to, da se jih vloži v regulatorne organe, ki potem pregledajo te rezultate. Zaradi izjemne zainteresiranosti držav, ki so praktično same financirale razvoj in zaradi, bom rekel sreče, da so obstajale tehnologije že pet, šest, sedem let prej, ki omogočajo takšno izjemno produkcijo cepiv, ki je potrebna za ustavitev pandemije, zaradi teh dveh stvari se je pokazalo, da je ta čas, ki je bil prej res pet, šest let, zaradi pridobivanja denarja predvsem, se je ta čas praktično skrčil na pol leta.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Kaj je znanega o možnih stranskih učinkih?

O stranskih učinkih ne poročajo, da bi bili posebej hudi, seveda lahko pričakujemo običajne pojave, kot so pri cepljenju, torej bolečine na mestu vboda, glavobol, morda vročina kakšen dan ali pol, ampak to je samo znak, da cepivo deluje, ker cepivo posnema infekcijo, torej je potrebno, da pride do neke vrste blagega vnetja zato, da se aktivirajo celice imunskega sistema, zato, da začnejo dobro obrambo. Kot smo slišali, to cepivo zelo dobro deluje že po nekih dveh tednih, torej po dveh tednih že lahko pričakujemo dobršno mero zaščite, vendar šele po drugem odmerku lahko rečemo, da smo res dobro zaščiteni.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)

Kar se kratkoročnih stranskih učinkov tiče pri teh dveh cepivih, ki bazirajo na tehnologiji informacijske ... Tukaj so stranski učinki v glavnem bolečina na mestu cepljenja, kar je normalno za cepljenje. Če tega ni, je vprašanje, če cepivo deluje. Potem so vročina, nekateri ljudje ob vročini dobijo gripozne znake, to pomeni glavobol, bolečina v mišicah, to je del vnetja, ki ga zaznamuje vročina. Ti znaki so večinoma blažji. Pri nekaterih ljudeh, ki imajo večjo vnetno pred dispozicijo, je pa tako kot pri ostalih cepivih, so ti znaki moteči v tem smislu, da onemogočajo za nekaj dni delo in morajo ljudje ostati doma, kot po krajši prehladni bolezni. Ostalih alarmantnih znakov ni bilo. Torej, če to primerjamo s prebolevanjem covida-19, je to malenkost.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Bi cepivo lahko povzročilo smrt?

Vsako stanje, ki na primer povzroči nastanek večje vročine, pa naj gre za covid-19, naj gre za gripo, naj gre za drugo prehladno bolezen, lahko pri ljudeh, pri katerih je recimo srčno-žilni sistem na meji delovanja, če gredo ti ljudje v večji fizični napor, imajo nevarnost, da umrejo. Enako seveda, če dobijo vročino, ker vročina je enako kot večji napor, srce mora bolj delati in če srce ni zmožno bolj delati, v tem primeru je to seveda lahko ogrožajoče. Ampak še večja nevarnost potem sledi od vsake bolezni, ki povzroča vročino. In za covid-19 vemo, da izrazito povzroča vročino.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)


Naj se cepijo tudi ljudje, ki so že preboleli covid-19?

Doktrina je, da naj se cepijo. Raziskave na prostovoljcih, ki so se cepili v prvi fazi ključnega testiranja, so pokazale, da imajo tudi še štiri mesece po cepljenju dovolj visoko raven protiteles, v bistvu celo višjo kot tisti, ki so preživeli bolezen. Pri tistih, ki so preboleli bolezen, ne vemo natančno, kakšna je raven njihove imunosti, kakšna je raven protiteles, medtem ko za cepivo točno vemo, s kakšnim odmerkom cepimo. Vemo, kakšna je reakcija, zato je cepivo zagotovo boljša garancija za to, da ne bomo ponovno zboleli, kot to, da smo okužbo že preboleli.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)


Kaj se zgodi, če se cepi okužena, asimptomatska oseba? Je smiselno testiranje pred cepljenjem?

Ne, to ni smiselno. Problem je v tem, če se cepimo potem, ko smo enkrat okuženi, nam cepivo ne bo pomagalo, ampak cepivo ne bo poslabšalo bolezni. Ko se torej okužimo z virusom, se ravno tako tvorijo protitelesa, in če dobimo še en dodaten odmerek antigena, to ne bo poslabšalo bolezni.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)


Nemška komisija za cepiva je dala priporočilo, da bi cepivo AstraZenece uporabili le za ljudi med 18. in 65. letom starosti, saj ni dovolj podatkov o učinkovitosti pri starejših od 65 let. Kaj je še znanega o tem?

O tem cepivu od AstraZenece manjkajo
še podatki za starejšo populacijo. V teku so raziskave, ki bodo pokazale, če se z različnim doziranjem lahko izboljša učinkovitost. Dokler teh podatkov ni, cepimo mlajše, torej od 18 do 64 let, in tukaj je učinkovitost zadostna. Tako da, če bo danes to cepivo dobilo dovoljenje, potem bomo tudi to populacijo cepili s tem cepivom in bomo imeli drugi dve cepivi, ki sta na tej MRNA tehnologiji za starejšo populacijo rezervirano.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 29. 1. 2021)


Kako učinkovito pa naj bi bilo cepivo AstraZenece pri mlajših?

Učinkovitost je pričakovana tudi pri mlajših, vendar tukaj manjkajo tudi podatki. Ni tudi pomembno, da primarno zaščitimo mlajše, ker ti ne zbolevajo huje in zaradi tega imamo čas, da te podatke dobimo. Naš glavni cilj je, da preprečimo težke in smrtne primere in zato tudi ta prioritizacija na te populacije. Torej, ali starejše z Moderninim cepivom, ali za mlajše, ki delajo veliko z drugimi ljudmi, kjer bomo uporabili to cepivo od AstraZenece. Prihajajo pa nova cepiva in to je dobra novica, da so v fazi tri. Zaključujejo tri nova cepiva in upamo, da bo s tem tudi konkurenca med proizvajalci, da ne bo prišlo do izsiljevanja na eni strani in tudi pomanjkanja cepiva na drugi strani.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 29. 1. 2021)


Evropska agencija za zdravila je zaostrila smernice cepljenja z drugim odmerkom cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha. Novo priporočilo je, da se z drugim odmerkom cepi 21 dni po prvem, in ne več najmanj 21 dni. Je že kaj več znanega o tem, kako visoka je zaščita po prvem odmerku in kako po drugem?

Podatki o tem, kako učinkovito je cepivo, je odvisno tudi od drugih faktorjev, na primer, kot smo videli pri AstraZeneci od starosti teh, ki se cepijo. Kar pa o povprečju vemo je, da pride do okoli 50 odstotne zaščite po prvem odmerku in nad 90 odstotkov po drugem odmerku. Zato je tudi pomembno, da vsi, ki dobijo prvi odmerek, dobijo tudi drugi. Ker ta polovična zaščita ne bo dobra, ker lahko še podpira razvoj novih mutacij in zato raje dobro cepimo manj ljudi, kot polovično več ljudi. Boj za cepiva je kar hud, najuspešnejše pa so pri tem države, ki kupujejo na vseh trgih, evropskem, kitajskem in ruskem.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 29. 1. 2021)


Ali pri ruskem cepivu Sputnik VE imunost res traja dve leti in več?

Rusi so vedno nekoliko tendenciozni. Moramo takoj povedati, da je to cepivo zelo podobno cepivu AstraZeneca, skratka gre za adenovirusno, torej vektorsko cepivo, tako da to je neka vrsta predvidevanja, ne vedo še. V redu, če bodo to dosegli, bomo zelo zadovoljni, in takrat bo verjetno tudi čas, da bomo videli učinkovitost za nazaj.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 2. 2. 2021)


Zakaj pravijo, da cepivo AstraZenece nudi manjšo zaščito pri starejših?

To je dezinformacija. Gre za to, da je bilo cepivo testirano v kliničnih fazah na celi populaciji in samo osem odstotkov tistih, ki so bili starejši od 65 let, je to cepivo prejelo. Na osnovi tega se začnejo potem različne kalkulacije, ampak lahko rečemo, da je 70 odstotkov učinkovito. Je pa res, da se s staranjem nekako imunski sistem toliko spremeni, ni več tako dojemljiv, da je učinkovitost nekoliko manjša kot je pri obeh drugih cepivih, to sta Pfizer in pa Moderna. Ampak še vedno je cepivo AstraZenece vsaj 70 do 80 odstotkov učinkovito, kar je nekako dovolj.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 2. 2. 2021)


Kakšne so posledice, če bi med prejetjem obeh odmerkov cepiva zbolimo?

Nič takega. Skratka, na ta način bi posameznik dobil samo še več antigena, torej virus predstavlja antigen. Verjetno bi prišlo do nekoliko povišane temperature, v tem primeru ne odlagamo odmerka na kasneje. Vendar pa, če je v res akutni fazi, torej ko ima pravzaprav že lahko povišano temperaturo, ko ima vse znake covida, pa se bo pogovoril s svojim zdravnikom. V tem primeru bo pa verjetno prišlo do zakasnitve drugega odmerka. Ni pa nič narobe.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 2. 2. 2021)


Ali nam že prvi odmerek cepiva pomaga pri tem, da lahko preprečimo smrt oziroma težji potek bolezni?

Če gledamo te študije, ki so bile opravljene za registrirana cepiva, se imunost začne dogajati nekje med 10 in 14 dnevom po prvem odmerku cepljenja. Potem se pa do konca izoblikuje nekje teden po drugem odmerku. Se pravi že nekje 10 dni po prvem odmerku imamo kar dobro stopnjo odpornosti, ampak polni efekt je potem po drugem odmerku.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 5. 2. 2021)


Koliko časa mora miniti po drugem odmerku, da postane oseba varna pred okužbo?

Pri cepivu Pfizer-Biontech je ta čas sorazmerno kratek, teden dni, seveda pa nekaj časa kasneje ta imunost še narašča. Pri različnih cepivih je to drugače definirano, odvisno, kako je bilo to raziskovano oziroma analizirano v raziskavah.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 2. 2. 2020)


Kako dolgo bo učinkovalo cepivo, se bomo morali jeseni ponovno cepiti?

To je odvisno od več stvari. Eno je imunost po cepljenju, koliko časa bo trajala. Tukaj nekatere raziskave, kjer so gledali v krvi, kakšna je koncentracija protiteles, kažejo, da bo imunost vendarle nekoliko daljša, po drugi strani pa se moramo zavedati, da se ta virus spreminja in bi kakšna pomembna sprememba lahko pomenila, da cepivo ni več učinkovito. To bi bil pa drugi razlog, da bi se morali cepiti ponovno.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 2. 2. 2020)


Kaj pomeni, da je cepivo 70-odstotno učinkovito?

To pomeni, da je bilo v klinični študiji preizkušeno, da ima cepljena oseba 70-odstotno možnost manj, da bo zbolela v primerjavi s tistim, ki ni bil cepljen. Se pravi, če imamo 10 cepljenih in 10 necepljenih, če bi zbolelo 10 necepljenih bi zboleli samo trije necepljeni. Nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito, da pa velik pas zaščite.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 5. 2. 2021)


Ali smo lahko tudi po cepljenju prenašalci virusa?

Tega pa zaenkrat ne vemo. Mislim, lahko virus prenašamo, če z roko primemo infektiven material, ga nesemo na kljuko oziroma s to roko pobožamo svojca. Na ta način lahko prenašamo virus. Če pa ga razmnožujemo na dihalni sluznici in izkašljujemo verjetno ne, ampak zaenkrat še ni teh dokazov.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 5. 2. 2021)


Strategija cepljenja

Ali bodo imeli prednost pri cepljenju tudi tisti, ki skrbijo za starejše?

Pri nas tega nimamo v izrecni prioriteti. Pogovarjali smo se o tem, na tak način imajo nekateri prioritete, ampak pri nas se zaenkrat za ta način nismo odločili.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 15. 1. 2021)


Zakaj se vlada ne odloči, da bi z zakonom dopovedala tistim, ki so na primer zaposleni v domovih za starejše, da se morajo cepiti?

Ni več v evropski miselnosti, da bi bila cepiva obvezna. Tisto, kar je seveda možno, je opredelitev tveganja na enem posebnem delovnem mestu. Tukaj ima vlogo medicina dela in možno bi bilo določena delovna mesta opredeliti na tak način, da jih ne more opravljati nekdo, ki ni cepljen. Veste, ljudje pridejo okuženi v službo, okužijo bolnika, ki lahko potem na koncu tudi umre. To ni nepomembno.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 15. 1. 2021)


Zakaj se vlada ne odloči, da bi cepila na primer učitelje, da bi ti bili na prednostni listi, da bi se šole lahko odprle?

Tisto, kar upošteva naša prednostna lista trenutno, ob teh res skromnih količinah virusa je, da moramo na vsak način zmanjšati breme v bolnišnicah, zmanjšati število hospitaliziranih zato, da bomo lahko obravnavali tudi druge bolnike. To je izjemno pomembno in največ hospitaliziranih je starejših. Poleg tega seveda starejši tudi umirajo, tudi to žalostno statistiko je treba zmanjšati. Takoj za tem pa pridejo po prioritetah vsi tisti, ki delajo v tako imenovanih kritičnih infrastrukturah, kamor spadajo tudi učitelji.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 15. 1. 2021)


Bodo osebe cepljene s cepivom AstraZeneca manj zaščitene?

Učinkovitost v kliničnih testiranjih se je pokazala za nekoliko slabšo, torej delež ljudi, ki je bil zaščiten, je bil nižji. Je pa mogoče to ena od variant za ljudi, ki mogoče bolj zaupajo nekoliko bolj preizkušenim tehnologijam, kot Messenger RNA, čeprav se je to cepivo izkazalo boljše. Vsekakor je tudi to cepivo bistveno boljše kot cepiva, ki sicer uporabljamo proti gripi, zato mislim, da bo vsekakor pomembno

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 19. 1. 2021)


Evropska komisija je pogodbe o nakupu cepiv sklenila še s tremi farmacevtskimi podjetji, Sanofi-GSK, Janssen Pharmaceutica, ki je del ameriške skupine Johnson Johnson, in CureVac. Za kakšna cepiva gre tukaj?

Cepivo Johnson in Johnson oziroma Janssen je podobna tehnologija kot AstraZeneca, zato cepivo napoveduje, da bodo nekje v dveh tednih znani rezultati tretje faze testiranja. Zanimivo je predvsem zato, ker so testirali tudi en sam odmerek. Torej en sam odmerek za cepivo, ki ga lahko hranimo v hladilniku več mesecev. Jaz mislim, da bo to cepivo, če bo seveda učinkovito, zelo dobro. Potem je cepivo CureVac, ki ima podobno tehnologijo kot cepivo Moderne in Pfizerja BioNTecha, ampak za to cepivo ne moremo pričakovati do, tretje klinične faza je končana, do junija. Tretje cepivo je Novavax. To je pa cepivo na osnovi rekombinantnih proteinov. Spet že preverjena tehnologija, predvsem v prejšnjih fazah testiranja se je pokazalo kot zelo uspešno, tako da pričakujem, da bo tudi to uspešno. Ampak je potrebno upoštevati, da je to ameriško cepivo in verjetno bo Evropa dobila precej manjši delež, vsaj na začetku.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 19. 1. 2021)


Kaj pa vemo o cepivih Novavax in Valneva, k katerima se Evropska komisija v tem trenutku pogaja?

Novavax sem že omenil prej. Valneva je pa cepivo, ki je na osnovi neaktiviranega virusa. Nisem prepričan, da je bila to mogoče najbolj modra poteza sklepati pogodbo, čeprav mislim, da je šele v začetni fazi, ker so cepiva na osnovi neaktiviranega virusa, izkazala nekoliko slabša. Torej v 50 odstotkih so zaščitila pred boleznijo oziroma v 100 odstotkih pred hudim potekom bolezni.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 19. 1. 2021)


Virus in odpadne vode

Kje se spremlja prisotnost novega koronavirusa v odpadnih vodah?

Trenutno pokrivamo odtok čistilnih naprav Ljubljane, Domžale, Kamnik, Celje, Velenje, Maribor, Koper in Kranj.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Kako zanesljivi so podatki pridobljeni iz odpadnih voda?

Odpadne vode, ko analiziramo število kopij RNA-virusa, tu vpliva veliko število dejavnikov: kot je pretok padavine, različne odplake, ki lahko vstopajo v čistilne naprave in lahko motijo sam test, zato moramo opravljati veliko različnih kontrolnih meritev. In najpomembneje je, da se analiza opravi velikokrat. In potem najdemo neki trend koncentracije. Trenutno smo v fazi modelnega monitoringa, ki bi ga bilo smiselno tudi razširiti.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Podrobno spremljate stanje vode v ljubljanski čistilni napravi. Kaj ste do zdaj ugotovili?

Do zdaj smo ugotovili naraščanje virusa na začetku oktobra. Konec oktobra je prišlo do platoja in od takrat naprej se razmere ne umirjajo prav zelo. V zadnjem času smo analizirali odplake iz doma starejših Medvode, kjer smo že naslednji dan, ko so našli enega izmed stanovalcev s simptomi, zaznali virus v zelo veliki količini. Kar pomeni, da bi lahko analizirali domove, ki so negativni, in takoj, ko pride do povečane količine, bi lahko prišlo do množičnega testiranja. Mislim, da je prav množično testirnaje tisto, ki je na Kitajskem rešilo gospodarstvo in celotno družbo.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Lahko z analizo odpadnih voda napoveste tudi prihodnji izbruh virusa?

Če bi na več mestih spremljali odpadno vodo, bi morda lahko napovedali tretji val oz. sploh tam, kjer ne bi bili pozorni, da je prišlo do okužbe, tam kjer so recimo občine še negativne, kot vidimo, vedno več ljudi ne kaže bolezenskih znamenj. In v tem primeru ne gredo na testiranje. V odpadnih vodah pa to lahko vidimo.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Ali analiza odpadnih voda zazna tudi asimptomatske okužbe z novim koronavirusom in okužbo pri ljudeh, ki še ne kažejo simptomov?

Da, lahko se to vidi.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Kako bi lahko sledili vzorcem odpadnih voda v domovih za starejše. Kako bi si s tem lahko pomagali?

Prva pilotna študija poteka v domu starejših občanov v Medvodah od prejšnjega tedna. In zelo smo bili presenečeni, ko smo že drugi dan po analizi ugotovili, da je SARS-CoV-2 RNA prisoten v odpadni vodi, in hkrati dobivamo tudi podatke od doma, kako oni testirajo in kakšno je število okužb. Več informacij bomo imeli. Pri nas je bilo zanimivo dejstvo, da je že en okužen stanovalec pokazal takšno visoko količino virusa v odpadni vodi.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Koliko časa je potrebno za analizo vode?

Vzorec se jemlje 24 ur, zato da se vzame en povprečen vzorec enega dneva, potem pa lahko analizo opravimo v naslednjem dnevu. Običajno potrebujemo dva dni od odvzema.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Kako poteka analiza?

Mi moramo viruse skoncentrirati, potem izoliramo RNA, potem pa opravimo PCR, QPCR teste, zelo podobne, kot se dela na ljudeh.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)


Prezračevanje

Bi lahko preprečili okužbo v dvorani za skvoš, kjer ni oken in vrat?

Okužbe ne bi mogli preprečiti, lahko bi jo zmanjšali. Torej, izkaže se, da se pri teh razmerah, ko imamo v zimskem čas v prostorih suh zrak, kapljice osušijo in virusu potujejo kot aerosoli v zračnih tokovih in se pravi možno je preprečiti toliko oziroma zmanjšati z ustreznim prezračevanjem prostorov.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Kako in koliko prezračevati?

Torej, stavbe, ki nimajo mehanskega prezračevanja prezračujemo z odpiranjem oken, torej nastežaj, nekaj minut, toliko, da se v bistvu celotna količina zraka zamenja. Tiste stavbe, ki pa imajo mehanske prezračevalne sisteme pa to isto delajo preko ventilatorjev. S tem, da je v bistvu raba energije pri teh sistemih manjša, namreč z odpiranjem oken mi v bistvu izgubljamo energijo.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Koliko naj prezračujemo pisarno ali pa dom?

Potrebno je narediti prepih oziroma mi temu rečemo učinkovito prezračiti, torej odpreti okno, mogoče še na drugi strani, to se pravi, toliko časa, da se celotna količina zraka zamenja.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Obstajajo različni filtri za čiščenje zraka, tako imenovani HEPA filtri. Kako uporabni so? Ali lahko preprečijo okužbo z novim koronavirusom?

V mehanskih prezračevalnih sistemih s klimatizacijo imamo vgrajene filtre, ki prestrežejo te delce, ki jih imamo pri kurjenju, vemo recimo pri avtomobilu je ravno tako potrebno filter zamenjati, nekje po enem letu je popolnoma črn. HEPA filtri načeloma obstajajo in je možno z njimi, bi rekel, odstraniti te delce. Se pa v bistvuuporabljajo za sisteme v čistih prostorih, to se pravi v kakšnih bolnišničnih sobah ali pa v farmacevtski industriji, medtem ko v stavbni tehniki načeloma ne. Tako da to ni primerna rešitev.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Kako učinkovito je čiščenje zraka z odzračevanjem ali izsesavanjem zraka? Bi ta način lahko uporabili, na primer, v domovih za starejše?

Učinkovito odzračevanje je, bi rekel, poznana metoda, mi imamo to na strojni fakulteti. Temu rečemo izpodrivno prezračevanje, kjer vsaka oseba dobi določeno količino zraka, potem se pa odseduje na stropu. Tako da to je načeloma možno.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Bi s takimi napravami, če bi jih namestili v šole, to učinkovito uredili?

Preprečiti ne bi mogli, lahko bi pa zmanjšali okuženost. Edini problem je, da teh sistemov ne moremo narediti čez noč, šole so večinoma, pa tudi domovi starejših, so bile delane nekje v 70, 80 letih, energetsko so bile sanirane, zamenjana so bila okna, fasada, to pa seveda povzroči manjše izmenjave zraka in prezračevanje je bilo velikokrat pozabljeno. Tako da bo potrebno narediti en koncept prezračevanja teh stavb, vključno z zmanjšanjem prenosa virusa preko tega in to je ena možnost.

Tehnično je to možno narediti, potrebno je narediti projekt potem pa izvedbo. Prišli smo nekje na številko 100 evrov na učenca. Edini problem pri teh sistemih, če samo odsesujemo zrak, je, da energetsko mi nismo učinkoviti. Se pravi potrebno bo narediti celoten koncept vključno z rekuperacijo zraka.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)


Sledilnik in epidemiološki model

Kaj zmore epidemiološki model in česa ne?

Epidemiološki model je lahko še tako dober, ampak z njim ne znamo napovedati vedenja ljudi. V modelu imamo neko vrsto nedoločenosti, kjer vedenje ljudi ni poznano. Lahko ga predvidevamo, lahko ga simuliramo, torej dajemo določene scenarije, rečemo optimistični scenarij, manj optimistični itd., tako da imajo vsi resni modeli intervale zaupanja v projekcije itd. Tu moramo biti zelo pazljivi pri interpretaciji modelov. Modeli simulirajo scenarije, niso pa tako podrobni kot vremenski modeli, kjer tako velikih nedoločnosti ni.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Zakaj prihaja do razhajanja v številu umrlih zaradi covida-19, ki ga sporoča NIJZ, in tistim, ki ga sporoča vlada?

Vlada dobi vsako jutro od bolnic in domov za starejše občane podatke o številu umrlih na njihovih covid oddelkih, oziroma v rdečic conah. To so ti podatki, ki jih na tiskovnih konferencah povzemate vi in poročamo tudi mi. NIJZ pa svoje podatke zbira na zelo drugačen način. Oni pa kombinirajo podatke iz centralnega registra prebivalstva, kjer so zavedene vse smrti v Sloveniji in pa iz njihovega informacijskega sistema, v katerem imajo podatke o opravljenih testiranjih na covid. Tako lahko združijo oba vira in poiščejo umrle, ki so v 28 dneh pred smrtjo imeli pozitiven test. Pri CRP-ju je pa še ta problem, da prihaja do zamud pri vnosu podatkov, zato ti podatki niso primerni za dnevno poročanje, ampak samo za tedensko. Imajo pa to prednost, da imajo bogate demografske podatke, torej izvemo tudi spol in starost osebe in kraj prebivanja.

Dr. Maja Založnik, Covid-19 Sledilnik (Premagajmo covid 19, 22. 1. 2021)


Kaj je drugače pri zbiranju podatkov o covidu-19 do sredine decembra, ko so na NIJZ-ju prešli na nov, elektronski sistem?

Ta elektronski sistem je pomenil predvsem večjo avtomatizacijo in lažje delo na njihovi strani in tudi na naši. Konkretno glede smrti je glavna razlika ta, da so spremenili definicijo primera. Pred tem so poročali po poročilih o vzroku smrti, ki so imeli pa še večje zamude in popravke za nazaj. Zato je takrat, ne samo, da so bili podatki NIJZ-ja nižji od vladnih, ampak ta razlika se je povečevala iz dneva v dan. Sploh, ko smo prišli v drugi val. Druga, še ena pomembna, razlika, ki jo vsaj naši uporabniki opažajo pa je, da po novih podatkih ne vemo več občine smrti. Samo še regijo. Upamo, da je to samo začasno.

Dr. Maja Založnik, Covid-19 Sledilnik (Premagajmo covid 19, 22. 1. 2021)


Katere podatke o številu umrlih s covidom-19 uporabljajo v projektu Sledilnik?

Vlada objavlja ene, NIJZ druge. NIJZ-jevi podatki so sedaj malo višji od vladnih. In tako bo tudi ostalo, ker gre za različna zajema podatkov in za različni definiciji. Tu se je treba zavedati, da ni en podatek pravilen in drug napačen, oba merita različne stvari. Zato je pomembno razumeti, kakšne so definicije in pomanjkljivosti in ta transparentnost se nam zdi pri objavljanju podatkov ključnega pomena. Mi seveda uporabljamo oboje. Poleg ažurnih vladnih podatkov in teh bogatejših NIJZ-jevih podatkov, ki imajo še te demografske, v bistvu uporabljamo še tretji vir, o presežnih smrtih, ki ga dobimo od Ministrstva za notranje zadeve. Tako, da boste na naši strani našli prikaze enih, drugih in tretjih podatkov, ker si to seveda mi lahko privoščimo. Imamo namreč toliko prostora kot ga hočemo in naši uporabniki si lahko tudi vzamejo čas in raziščejo vse.

Dr. Maja Založnik, Covid-19 Sledilnik (Premagajmo covid 19, 22. 1. 2021)


Kakšna je razlika med smrtjo zaradi covida-19 in smrtjo s covidom-19?

To je zdaj vprašanje vzrok smrti. Vprašanje vzroka smrti je ključno. To ni enostavno vprašanje. Tudi med državami ni jasnega konsenza glede načina poročanja. Mi imamo kar srečo, da lahko sedaj poročamo ta dva načina, in vladnega in tistega o smrtih s covidom, ki ga poroča NIJZ, plus seveda presežne smrti. Analiza vzrokov smrti. Na njo bo treba še malo počakati, ker ti podatki prihajajo še z večjim zamikom. NIJZ pa pripravlja tudi to analizo. Razumem, da bi ljudje radi vedeli eno številko. Katera je prava številka. Ampak žal emu ni tako, pri podatkih nikoli ni tako enostavno. Zato se je pomembno zavedati kako jih merimo, kakšne so definicije, kakšne so pomanjkljivosti. In to je tudi nekako naša misija. Biti transparenten glede tega in objaviti čim več teh podatkov zato, da lahko uporabniki sami pridobijo čim bolj celovito sliko posledic epidemije v Sloveniji.

Dr. Maja Založnik, Covid-19 Sledilnik (Premagajmo covid 19, 22. 1. 2021)


Virus in male živali

Lahko žival zboli, ker je v stiku z lastnikom? Denimo v primeru, ko ljudje zbolijo, doma pa imajo psa ali mačko?

Od začetka pandemije je bilo kar nekaj takšnih opisov pri živalih, ki so zbolele. Pretežno gre za živali, ki so bile v gospodinjstvih, kjer so bili ljudje okuženi z virusom Sars-Cov-2. Največ primerov je sedaj opisanih pri mačkah, nekaj primerov pri psih, pri dihurju, potem imamo primere iz živalskih vrtov, pri rejnih živalih pa imamo, kot ste že prej omenili, primere pri minkih.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Kako naj ljudje ravnajo s hišnim ljubljenčkom, če sami zbolijo? Se morajo povsem izogibati stikom z živaljo?

Seveda ne. Žival živi v gospodinjstvu skupaj z lastniki. Priporočamo pa, da se stiki omejijo. Torej, da se ljudje izogibajo tesnejših stikov, kot je ljubkovanje, božanje ali celo poljubljanje živali. Enako naj bodo pozorni pri hranjenju živali, naj jim živali ne jedo iz roke, iz mize in podobno. Poleg tega pa naj ljudje skrbijo za osebno higieno kot je umivanje rok, zaščitna maska pri rokovanju z živaljo in podobno.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Znano je, da se poleg dihurjev lahko okužijo tudi njihovi sorodniki minki ter hrčki, redkeje pa tudi mačke in psi. Zakaj?

Drži. Beli dihurji so ena izmed bolj občutljivih živalskih vrst. Primerni so tudi za eksperimentalne okužbe, podobno kot hrčki. Rezultati raziskav kažejo, da sta ti dve živalski vrsti, hrčki in dihurji, občutljivejši za okužbo od mačk in psov. Verjetno gre tukaj za boljšo vezavo virusa na receptorje teh živalskih vrst in s tem lažjo okužbo in potek bolezni z bolj izraženimi kliničnimi znaki.


Kako poteka bolezen pri živalih?

Po opisih poteka bolezen pri živalih različno. Najpogosteje poteka v zelo blagi obliki ali celo asimptomatsko. Tisti klinični znaki, ki jih pa najpogosteje opisujejo, so dejansko znaki prehladnega obolenja s kašljanjem, kihanjem, slabšim počutjem, slabšo ješčnost živali, manj so živahne in to je najpogosteje tudi vse, kar pri okuženih živalih opazimo.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)


Kakšne so najnovejše ugotovitve o možnosti prenosa okužbe z živali na človeka?

Virus se lahko prenese iz živali na človeka. To so raziskovalci dokazali v primeru minkov na Nizozemskem in Danskem, vendar so ti primeri izjemni, saj gre tukaj za rejne živali, ki se gojijo v izredno velikem številu na omejenem prostoru. In tako je po okužbi teh živali, v teh prostorih, v zraku in na opremi izredno velika koncentracija virusa, ki lahko predstavlja vir okužbe za ljudi. Do sedaj pa še ni bilo opisanega primera, da bi se ljudje okužili od ljubljenčkov, od hišnih živali, kot so psi, mačke, dihurji, kunci in drugih občutljivih vrst. Tako da na splošno psi in mačke izločajo zelo nizke koncentracije virusa, ki so ob normalnem rokovanju s takšnimi živalmi in upoštevanjem nekih osnovnih higienskih ukrepov, popolnoma varno oziroma menimo, da je takšen prenos skoraj da nemogoč.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)