Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Aktualno

Kaj delamo narobe, da imamo tako veliko število mrtvih s covidom-19?

Težko je reči, kaj delamo narobe. Ukrepi pri nas so taki kot kjer koli drugje po Evropi in kot so bili v prvem valu, kjer smo jih očitno uspešno upoštevali in hitro zamejili prvi val. Težko je reči, kaj se dogaja. Tisto, kar je očitno, je, da so ceste še vedno polne, gospodarstvo in podjetja delajo verjetno enako. In to je en velik bazen in veliko situacij, v katerih lahko prihaja do prenosov virusa. Potem pa je seveda še neupoštevanje ukrepov v zasebnem življenju. Še vedno obstajajo, kot smo slišali v eni anketi, kar pogosti obiski, tudi več družin, kar seveda lahko prispeva k povečevanju števila okužb. In ker vemo, da je bolezen zlasti pri starejših in pri kronično bolnih smrtna, ima to za posledico tako veliko število smrti.

Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Kdaj lahko pričakujemo vidnejše rezultate ukrepov?

Težko reči. Če bomo malo bolj intenzivno upoštevali ukrepe, v bistvu vsak dan pričakujemo, da bo stanje nekoliko boljše. Z ukrepi smo prišli do neke vrste platoja. Stanje se ne spreminja praktično že kakšnih 14 dni, še malo več. Zdaj pa potrebujemo še nekaj dodatne energije oziroma še manj prenosov okužbe, zato da bi se epidemija začela zmanjševati in bi bilo mogoče sproščanje ukrepov.
Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Za koliko bi se moralo zmanjšati število okuženih, da bi se ukrepi zrahljali?

Obremenjenost zdravstva je osnovna pri rahljanju ukrepov. Mi moramo omogočiti ljudem, ki zbolijo, da pridejo do zdravnika v čim večji možni meri. Če bi se odločili za rahljanje ukrepov, potem bi moralo biti v bolnišnicah nekaj manj hospitaliziranih. Naslednji pogoj je zamejevanje z epidemiološkimi ukrepi, izolacije bolnega in karantene nekoga, ki je bil s tem bolnim v stiku so zelo učinkoviti, ampak ponovno gre za to, da tisti, ki mora iti v izolacijo ali mora v karanteno, to razume in se tega drži.

Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Do kdaj bo veljala omejitev na občine?

To je zelo moteča omejitev. Gre za omejitev gibanja, ki je na tak ali drugačen način uveljavljena v vseh državah in ki je bila tudi v več raziskavah v času epidemije - zdaj jih je že nekaj - spoznana za nekaj, kar pomaga omejiti epidemijo.

Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Katere ukrepe bi morali sprejeti za zamejevanje okužb na delovnih mestih?

Vse tiste ukrepe, ki so že v veljavi. V zaprtih prostorih je treba tudi na delovnih mestih nositi maske. Pomembno je zračenje prostorov. Pomembno je, da so zaposleni razporejeni tako, da si niso v bližini. To so vsi ukrepi, ki veljajo. Lahko tudi zdravnik medicine dela, če podjetje samo ne zmore, oceni, kakšno je tveganje, in da navodilo, kako je treba stvari izvajati. Tu ne gre za vladne ukrepe. Gre za upoštevanje, izvajanje vseh teh postopkov, ki so nujni za preprečevanje prenosa virusa. V bistvu gre za varnost zaposlenih. Če zaposleni zboli na delovnem mestu, zato ker ni imel dobrih pogojev, je to problematično.

Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Boste predlagali odprtje šol?

Največ okužb v šolah je bilo med zaposlenimi. Podobno stanje je v zdravstvu. Pri nas je bilo stanje v šolah slabše od siceršnjega v državi. V drugih državah velja, da je epidemija v šolah razširjena približno kot v splošni populaciji. Odpiranje šol je ena od možnosti. In tudi pri vrtcih je bilo veliko okužb med zaposlenimi.

Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Pristojni opozarjajo, uspeh bo, ko bo dnevno potrjenih manj kot tisoč primerov, novih primerov okužbe. Kdaj bo to?

To je odvisno od našega obnašanja. Te napovedi ne morem dati, lahko rečem samo to, da če resno vzamemo vse ukrepe, če vsi resno vzamemo vse ukrepe je to lahko v nekaj tednih. Pri nas so trenutno kužni štirje odstotki ljudi, to pomeni vsak 25. Slovenec. Da bi epidemijo uspešno nadzirali, da bi lahko epidemiologi sledili stikom okuženih, bi moralo biti število dnevno potrjenih novih primerov okužbe pod 300.

Leon Cizelj, Inštitut Jožeta Štefana (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Kaj analize odpadnih voda glede novega koronavirusa napovedujejo za prihodnje dni, tedne?

Naše analize odpadnih voda posredujemo raziskovalcem na Covid-19 Sledilniku, ki pomagajo pri modeliranju in napovedovanju. Trenutne analize kažejo, da se le redko kje stanje umirja. Količine virusne RNA so še vedno zelo visoke. Obstajajo pa nekatera odjemna mesta, kjer padejo. Kot na primer Koper, kjer že na začetku ni bilo veliko visokih koncentracij, zdaj pa padajo. Tudi štajerska regija je še vedno precej visoka, medtem ko se vode v gorenjskih čistilnih napravah nekoliko umirjajo. Na žalost se to ne pozna veliko pri ljubljanski čistilni napravi.
Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Je v kateri od občin, v katerih jemljete vzorce odplak, zaznana manjša prisotnost virusa?

Malo se umerja v Celju in mogoče tudi v Velenju, ampak to so še vedno velike količine. Podobno Kranj in Domžale.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Koliko ljudi zdaj v povprečju okuži en okuženi?

Zaenkrat je to okoli enega. Vsak okuži enega naslednjega. Ampak to je potrebno gledati nekoliko širše. Verjetno so ljudje, ki okužijo po 10, 20. In 20 ljudi, ki ne okužijo nobenega.

Leon Cizelj, Inštitut Jožeta Štefana (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Večkrat smo v zadnjih dneh slišali, z ukrepi smo zamudili, da bi lahko zajezili samo epidemijo. Kakšno je mnenje stroke po izračunih Inštituta Jožefa Štefana?

Seveda po bitki je dosti lažje biti general kot pred bitko, ampak po drugi strani bi rekel tudi to, da še danes imamo pravzaprav občutek, da se nismo vsi na nek način sprijaznili s tem, da je to zaresen problem. Mogoče številke, ki k temu kaj prispevajo, v celem prvem valu, tam nekje do konca julija, smo zaradi covida izgubili dobrih 100 ljudi. V novembru jih bomo izgubili več kot 1.000. Ampak dokler ni število mrtvih mesečno narastlo na dobrih 100, ali nekaj takega, recimo nekje v oktobru, nekako situacija očitno ni bila zrela za to, da bi sprejeli ukrepe. Tudi danes ni. Še vedno je precej ljudi takšnih, mislim, da celo 20 - 30 odstotkov ljudi pravi, da ukrepov ne spoštujejo.

Leon Cizelj, Inštitut Jožeta Štefana (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Kaj so pokazala prva testiranja zaposlenih v bolnišnicah?

Rezultatov še nimamo. Delali smo analizo pri zaposlenih na eni izmed klinik, kjer so bila narejena serološka testiranja, ki so pokazala kar velik odstotek ljudi, ki so očitno covid-19 preboleli: bodisi asimptomatsko ali simptomatsko. Okoli 10 odstotkov.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Kje se novi koronavirus najbolj širi? So to zasebna zbiranja? Kaj zaznavate?

Verjetno res, da. Virus se najhitreje širi pri druženju, kjer ne upoštevamo varnostne razdalje. To je lahko doma. Za virus je vseeno, v katerem okolju je, samo da je zaprt prostor, več ljudi, neupoštevanje osnovnih ukrepov.
Eva Grilc, Nacionalni inštitut za javno zdravje (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Kako učinkovita je aplikacija Ostani zdrav? Kar nekaj ljudi je poročalo, da tako imenovanih TAN-kod niso dobili.

Seveda je mogoča kaka motnja na domačih računalnikih. Aplikacija po navadi deluje. Po naših ocenah jo uporablja 15 odstotkov prebivalcev. Vsakič, ko vzpostavimo stik z obolelo osebo, ji dodelimo to kodo, če uporablja aplikacijo. Gre za dopolnilni ukrep, ki naj bi varoval pred širjenjem okužb z novim koronavirusom.

Eva Grilc, Nacionalni inštitut za javno zdravje (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Kaj zmore epidemiološki model in česa ne?

Epidemiološki model je lahko še tako dober, ampak z njim ne znamo napovedati vedenja ljudi. V modelu imamo neko vrsto nedoločenosti, kjer vedenje ljudi ni poznano. Lahko ga predvidevamo, lahko ga simuliramo, torej dajemo določene scenarije, rečemo optimistični scenarij, manj optimistični itd., tako da imajo vsi resni modeli intervale zaupanja v projekcije itd. Tu moramo biti zelo pazljivi pri interpretaciji modelov. Modeli simulirajo scenarije, niso pa tako podrobni kot vremenski modeli, kjer tako velikih nedoločnosti ni.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Kdaj bi morali sprejeti ostrejše ukrepe?

Vsi tisti, ki se ukvarjamo z matematičnim modeliranjem, imamo isti stavek: čim prej in čim odločneje. Dinamika širjenja epidemije je eksponentni proces. Klasična količina meritev je podvojitveni čas. Denimo, da je čas sedem dni in imamo deset okuženih, to pomeni, da bo v naslednjih sedmih dneh 20 okuženih in potem v nadaljnjih sedmih 40. Če imamo na drugi strani isti proces in imamo 1000 okuženih in čez sedem dni 2000 ter čez 14 dni 4000, so te številke zelo boleče. Ko imamo 10, 20 ali 40, so to nizke številke, čeprav gre za isti proces. Ustaviti je treba čim prej. To pomeni, da imamo boljšo situacijo pri obvladovanju epidemije. Ko nam pobegne, je to težava.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Kakšne posledice so nastale zaradi spremenjenega protokola sledenja stikov okuženih?

Epidemiološka služba kliče vse pozitivne osebe, če se le da. Čim več pozitivnih oseb. Ne kličemo pa več stikov, ker je preprosto teh ljudi preveč. In osebam naročimo, da obvestijo svoje tesne stike in tudi izročijo pisna navodila, da se na tak način poskuša zamejiti okužba na domačem naslovu. Večinoma se ljudje vedejo zelo odgovorno, še posebej, ko prebolijo covid-19. Ponekod pa se še vedno ne zavedajo posledic.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)


Covid-19

Kakšna je razlika med pojmi: okužen, aktivno okužen, oboleli?

Nekdo, ki je okužen, ni nujno, da ima bolezenske znake. Lahko pa širi virus. Nekdo, ki je aktivno okužen, pomeni, da je okužen v tem trenutku. In je potencialno nevaren, če rečemo z grdo besedo, tudi za okolico. Nekdo, ki ima bolezenske znake, je seveda bolan.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 3. 11. 2020)


Kako se novi koronavirus SARS-CoV-2 razlikuje od drugih koronavirusov in zakaj je tako nevaren?

Glavna težava je v tem, da se bistveno hitreje prenaša, kot sta se SARS-CoV-1 in MERS-CoV pred tem. Zato, ker ima veliko večjo afiniteto do gostiteljskih celic na telesu in z večjo koncentracijo prehaja v te gostiteljske celice. Se pravi: smrten je manj, ampak veliko hitreje prehaja v telo.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj danes vemo o virusu, česar med prvim valom epidemije nismo vedeli? Ali virus lebdi v zraku?

Virus se prenaša preko aerosolov – to so te drobne kapljice, ki jih izdihujemo med govorjenjem, med petjem, med kričanjem, med športnimi aktivnostmi. In v teh aerosolih virus lahko ostane – po teh podatkih, ki jih imamo – aktiven tudi tri ure.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Se virus širi med govorom in na kakšen način?

Vsakič, ko intenzivno dihamo, izdihujemo ta zrak – aerosole. In ta zrak, če ga vdihuje nekdo drug, se lahko na ta način okuži. Kar vemo danes, kar nismo vedeli v prvem valu, je, da je virus v tem smislu veliko bolj prodoren, kot sta SARS-CoV-1 in MERS-CoV. In da lahko poleg akutnih respiratornih bolezni povzroča tudi bolezni, ki lahko trajajo zelo dolgo – po več mesecev. In imajo še druge znake, poleg teh, vezanih na dihala. SARS-CoV-2 ima tudi hude posledice, za katere prej nismo mogli vedeti. Posledice so lahko v kognitivnih motnjah, izgubah spomina, celo v takšnih stvareh, kot je plešavost, utrujenost ... Posledice, za katere prej nismo vedeli, da ima na njih virus vpliv.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Koliko časa virus preživi v kapljični obliki na površinah in koliko časa v aerosolni obliki v zraku?

Na površini je zelo odvisno od površine: ali je trdna ali mehka. Na trdnih površinah dlje, kot na primer na blagu – tam zelo kratko. Odvisno, ali je površina kovinska ali kartonasta. Na kovinskih, jeklenih površinah preživi dlje, na kartonu bistveno manj. Treba se je zavedati, da je bilo veliko teh študijev narejenih v kontroliranih pogojih. Resnični pogoji so od tega drugačni, odvisno od odmerka virusa, ki je na površinah, in odvisno je od tega, ali so delci tega virusa celi, nepoškodovani, ali ne. Tu je veliko dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Vsekakor je pametno, da se površine razkužuje.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Kako se virus širi med rekreacijo, kako preko predmetov, denimo v trgovini?

Pri vseh teh stvareh se virus lahko širi. Odvisno je, ali te predmete prime nekdo, ki je okužen. Če imate to smolo, da primete predmet za nekom, ki je bil okužen, imate možnost – ne pomeni, da se bo to nujno zgodilo –, da se boste na ta način okužili. Med rekreacijo tudi nastane težava, ker takrat veliko bolj intenzivno izdihujemo – z večjo močjo kot med kričanjem, petjem. To so vse situacije, ki jih lahko reši samo primerna razdalja. Maske so zaščita, toda tista prava med dvema osebama, je razdalja.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali cigaretni dim prenaša virus?

Pri kajenju izdihujemo cigaretni dim, in ni razloga, da virus v tem izdihanem cigaretnu dimu ne bi preživel. Posredne študije kažejo, da virus v izdihanem cigaretnem dimu lahko preživi kot aerosol.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali se lahko virus zadrži v prezračevalnih napravah in se od tam prenaša?

O tem še vemo premalo. Dejstvo je, da se virus bolj širi v hladnih razmerah. Okoli 20 stopinj Celzija in suhih. In če prezračevalne naprave delujejo v tem smislu, najbrž lahko pripomorejo. Manjše koncentracije virusa so v vročih in vlažnih prostorih. Vendar so tudi podatki, ki jih šele zdaj počasi nabiramo in niso bili na voljo na začetku.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Na spletu mrgoli informacij o tem, koliko časa virus preživi na različnih površinah. V eni od raziskav so ugotovili, da virus na plastiki in nerjavečem jeklu ostane še tri dni, na kartonu manj kot 24 ur, na bakru je postal neaktiven v nekaj urah. Kaj od tega drži?

Te informacije, ki krožijo po spletu, so bile napisane na podlagi laboratorijskih študij pod nadzorovanimi pogoji. Ti termini so lahko tudi daljši ali krajši. Tu je težko kaj dokončno izjaviti. Dejstvo je, da se na površinah, kot sta nerjaveče jeklo in plastika, zadržuje dlje. Na bakru, ki je antimikrobna kovina, tako kot zlato, se zadržuje precej manj časa v aktivni obliki.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Zakaj novi koronavirus v nekaterih primerih povzroči težjo obliko bolezni, v drugih pa lažjo?

To je odvisno od imunskega odgovora posameznika. V posameznem primeru se lahko imunski sistem obrne proti samemu človeku. Ne deluje v boju proti virusu, kot bi moral, temveč povzroči citokinski vihar. To pomeni intenziven vnetni odgovor, ki deluje na bolnika. Zaradi tega so ti poteki bolezni lahko hujši.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Zakaj se nekateri v stiku z okuženo osebo okužijo, drugi pa ne?

Odvisno od infektivnega odmerka, od količine virusa, ki ji je bil posameznik izpostavljen, od genetske dispozicije in zaščite. Nošenje maske je ena fizična bariera, ki lahko včasih da tudi lažen občutek varnosti. Bolj je pomembno držati razdaljo. In se zavedati, da se ljudje individualno odzivamo na patogena, na to bolezen. Eni imamo močnejše imunske odgovore, drugi šibkejše, tretji imamo rahle genetske spremembe. Odvisno je tudi, koliko imamo neandertalskega genoma, če ga imamo več, smo bolj izpostavljeni virusu. Več je teh dejavnikov.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali se lahko oseba dvakrat okuži?

Po novih informacijah se to lahko zgodi. Takšnih primerov je bilo do zdaj malo vpisano, ampak bili so vpisani. Tega ne moremo v tem trenutku izključiti. Videti je, da je to mogoče.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Je že znano, kako dolgo lahko traja imunost?

Po informacijah, ki so na novo dosegljive, imunost ni trajna. Upajmo, da ni tako, ker bo to tudi vplivalo na to, kako uspešno bo cepivo. In tudi, če imunost ni trajna, potem je tudi ta čredna imunost, ki naj bi jo razvili, do neke mere vprašljiva. Obe stvari povzročata težave na tej ravni. Informacije se sproti dopolnjujejo in bomo potrebovali še nekaj časa, da ustvarimo popolno sliko.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Večkrat lahko slišimo, da krožijo različni virusni sevi. So različno nevarni?

Virus se spreminja – mutira. To je v naravi virusov, ko gre v gostiteljsko celico in se začne tam pomnoževati. Med tem pomnoževanjem lahko pride do sprememb – do mutacij. Ampak po tem, kar vemo danes, te nove mutirane oblike virusa niso nevarnejše, se pa bolj uspešno širijo, in v tem je težava. Ni povečana smrtnost, ampak hitrost širjenja med populacijo. Ta pa je višja. Imamo pa tak virus, te oblike v Sloveniji, kot je sicer v Evropi. Nimamo nič posebnega.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Zakaj je bilo poleti manj primerov okužbe, se je virus manj širil, zakaj se jeseni in pozime širi bolj? Kako letni čas vpliva na širjenje virusa?

Jeseni in pozimi smo veliko več časa v notranjih prostorih – na kupu – v bližini drug drugega. Potem počasi popustijo zavore: ljudje imajo maske, ampak velikokrat so te pod brado ali na glavi kot čepica, kar se je že videlo. In v teh primerih ne delujejo. Ker smo v notranjih prostorih, tudi če ta prostor zapustimo in je bil pred tem v njem nekdo, ki je bil kužen, ostanejo virusni delci tudi do tri ure. Če vstopite brez maske, jih lahko vdihnete. Kar je v notranjih prostorih težje vzdrževati, je razdalja. To je ključnega pomena. Prostori, ki spodbujajo okužbe, so suh zrak in temperatura okoli 20 stopinj Celzija, ki je pogosta pri vzdrževanju temperature v zaprtih prostorih pozimi.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Ali je dobro, da pri bolnikih s covidom-19 zbijamo vročino, in koliko časa ima bolnik povišano temperaturo?

Smiselno je zbijati vročino takrat, ko človeku škodi. Po navadi je to pri vrednosti 38,5 stopinje Celzija. V tem stanju se človek že začne slabo počutiti. In je smiselno zbijati vročino, da ni prevelike obremenitve srca in podobno. Pri ljudeh, ki so kronični bolniki, se odločimo za zbijanje vročine že prej.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Ali zdravila proti kašlju pri okužbi z novim koronavirusom res škodijo in povzročajo vnetje sluznice in izločanje sluzi, kar oteži delovanje že tako obremenjenih pljuč?

Zdravila proti kašlju, tista, ki zavirajo kašelj ... Kakšnih prav posebnih podatkov o tem ni. Praviloma pri suhem kašlju, če je zelo dražeč, takšna zdravila svetujemo. Če je kašelj produktiven, se pravi moker, takrat navadno ne.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Koliko so stari otroci, ki so se v bolnišnicah v Sloveniji zdravili zaradi covida-19? Ali so imeli še druge bolezni in kakšen je potek bolezni pri njih v primerjavi z odraslimi?

Pri vseh otrocih je šlo za druge bolezni, zaradi katerih so potrebovali bolnišnično zdravljenje, in ne za sprejem v bolnišnico zaradi covida-19.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Žena, ki je okužena z novim koronavirusom, ima simptome, mož, ki spi z njo v isti postelji, pa je dobil negativen izvid testiranja. Kako je to mogoče? Zakaj se oseba tudi pri tako tesnem stiku ne okuži?

Ni prišlo do prenosa. Prenos ni 100-odstoten. To niso ošpice, kjer bi se okužba prav gotovo prenesla. V takšnem družinskem okolju je prenos po različnih raziskavah 10-, 30-, 40-odstoten. Nikakor ne sto.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Ali vemo, zakaj se nekdo okuži in nekdo ne?

Ne. Tudi pri drugih infekcijskih bolezni, razen razlogov, da je nekdo cepljen, da je nekdo prebolel bolezen in bolezen zapušča trajno imunost, ne vemo, zakaj nekateri ljudje zbolijo in drugi ne. In ne vemo, zakaj nekateri ljudje zbolijo hudo. Drugi pa imajo le navadni prehlad. Tudi pri drugih boleznih je tako.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Zakaj domnevno niso dovoljene oziroma se ne opravljajo obdukcije umrlih za covidom-19, da bi vedeli, ali je bil vzrok smrti res covid-19?

Obdukcije se opravljajo. Ne pa zelo pogosto, ker je obdukcija zelo velik poseg in je ne potrebujemo vedno iz medicinskih razlogov. Nikakor niso prepovedane. Obstajajo protokoli, kako se naredi obdukcija, da ne pride do okužbe osebja, in v nekaterih primerih jo izvajamo. Večkrat pa je iz poteka jasno, ali je šlo za covid-19 kot vzrok za smrt ali ne. Seveda je kar nekaj tudi takšnih primerov, ki so bili ravnokar vpisani, kjer ima oseba zelo veliko hudih bolezni, in je covid-19 še tisto, kar je prevesilo njegovo stanje na slabše. Mi ves čas pri teh definicijah sledimo priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da je smrt vsake osebe, ki je okužena s covidom, smrt zaradi covida. Razen če gre za zelo jasen razlog, da je oseba umrla zaradi nečesa drugega. Zelo nazoren primer je neka nesreča.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Zakaj se pri umrlih, ki so imeli novi koronavirus, kot vzrok smrti šteje covid-19, in ne osnovna bolezen, če so jo imeli?

Na začetku smo mislili: "Dobro, človek je dobil infarkt in je zato umrl." Danes se ve, da je lahko to tudi zaplet bolezni covid-19, ki ima številne posledice na številnih organih. Tako da je to zelo težko izluščiti, razen pri tistih, kjer je popolnoma jasno, da vendarle ni šlo za covid-19, ki je poslabšal stanje do te mere.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Kaj je vzrok za tako visoko število smrti bolnikov s covidom-19?

Bolezen je prišla med ranljivo populacijo. To so bolniki, stari več kot 65, 75 let s spremljajočimi boleznimi. To smo že dolgo časa vedeli, da se bo to zgodilo. In ta populacija se je sicer dobro pazila, da niso bili že od začetka tako prizadeti. Zdaj pa je očitno prišlo tudi v domove. Domovi so zelo okuženi, zelo velike težave so po domovih. In pa tudi pri tistih, ki živijo doma. Slovenci imamo eno zanimivo posebnost, da pri nas vrh obolelih v starosti med 45. in 55. letom. V Evropi imajo to še na Češkem in v Romuniji. Drugi pa imajo vrh obolelih mlajši. Tam nekje med 20. in 30. letom. Po 55. letu pa incidenca kar precej pade v tej populaciji, in kaže, da se ti znajo varovati. Da se vedejo bolj samozaščitniško kot drugi. Ampak potem, ko pride ta pozna starost, ko so ljudje prepuščeni negovalcem, osebju domov, tam pa kaže spet ta žalostni trend, da odstotek okuženih spet naraste.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


V preteklosti je bil velik porast primerov covida-19 med aktivnim prebivalstvom, zdaj pa število primerov narašča med starostniki, predvsem na račun domov za starejše občane. Zakaj kljub ukrepom okužba v domovih narašča?

Domovi so bistveno bolje pripravljeni, kot so bili spomladi. Med poletjem so v domovih precej nadgradili opremo, zavedali so se situacije, osebje se je izučilo iz uporabe zaščitne opreme. Oblikovali so sive in rdeče cone. Ampak bolezen lahko pride v dom na tri načine. En razlog je, da stanovalci sami hodijo na izhode in se tam nekje okužijo. In prinesejo bolezen s seboj. Drugi razlog so obiski domačih. Tretji razlog je osebje. Če se ta dom zapre za obiske in izhode, tretjega razloga – osebja – ne moremo izključiti. To osebje ima tudi doma svoje svojce in celo verigo tistih, ki ne sledijo. Obstaja sistem, kako prepoznati, če pride oseba okužena v službo: da pove sama, da se ne počuti v redu, da gre hitro na testiranje, da se mu izmeri temperatura, da se izpolni vprašalnik ob prihodu v službo. Ampak ker vemo, da asimptomatska faza te bolezni traja en, dva ali včasih celo kakšen dan več, takrat so ti že kužni in lahko v tem času prenesejo bolezen. In to se vedno zgodi, ko je v populaciji dovolj virusa in se ne da teh vrat hermetično zapreti.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Kaj lahko stori oseba, če sumi, da je odločitev v napoteni oddelek napačna?

Respiratornih efektov se ne da ločiti samo na podlagi klinične slike. Če ima nekdo vročino, kašlja, je lahko to vse od bakterijske pljučnice, gripe, covida ... Potrebujemo teste, pregled krvi. Bolnik pride na urgenco, in res upam, da niso vsi ti bolniki na kupu, ampak so v sivi coni, kjer so med seboj vendar ločeni. Potem jih obravnava osebje, ki nosi zaščitno opremo, masko, vezirje, haljo itd. To osebje se ne dotika nilčesar, kar je lahko kužno. Oz. jih obravnava, kot da je to kužen material. Z rokavicami itd. Ko pa je rezultat testiranja poznan, se bolnika uvrsti bodisi na oddelek s covidom, če je oseba pozitivna na covid test, ali v neinfektivno oz. nekužno cono. V principu se bakterijske pljučnice ne nalezemo na enak način kot covida. Zato je lahko oseba z bakterijsko pljučnico v istih prostorih tudi z drugimi bolniki, ki nimajo covida.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


So ljudje, ki so preboleli tuberkulozo (ali morda nerazvito okužbo v mladosti), morda imuni proti covidu 19? Je znanega kaj o tem?

Za zdaj ni o tem nič znanega. V publikacijah, ki jih poznam, še nisem zasledil, da je nekdo prebolel tuberkulozo in postal imun proti covidu. Se pa obravnava cepivo za tuberkulozo BSG, da bi se lahko nespecifično povečala imunost tudi v primeru, če bi bili bolniki izpostavljeni covidu. Tudi to se za enkrat še ni izkazalo kot resnično. Pa najbrž kakšnega večjega učinka nima, če ne bi to že opazili. Po mojem mišljenju tisti, ki so že preboleli tuberkulozo ali so se že cepili z BSG, nimajo nižje občutljivosti, da bi zboleli za covidom.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Ali drži, da naj bi pri osebi, ki je prebolela covid-19, obstajala nevarnost nastanka krvnih strdkov?

Pri tistih, ki so akutno bolni s covidom, ta nevarnost obstaja in je realna in jo upoštevamo. Tisti, ki so v bolnišnici, imajo večjo nevarnost za nastanek krvnih strdkov kot tisti, ki so blago bolni in so doma. In tisti, ki so na intenzivnih oddelkih imajo še večjo nevarnost za krvne strdke. Zato bolnikom, ki so v bolnišnici, preventivno dajemo zaščito proti strdkom z nizkomolekularnimi heparini, ki naj bi to preprečevali. Kljub tej zaščiti pa v bolnišnicah pri določenem odstotku bolnikov še vedno pride do teh krvnih strdkov. To je lahko povezano s samo boleznijo, lahko pa tudi s težo bolezni, ki jo nekdo preboleva. Nekdo, ki je tako bolan, da leži, da je sistemsko zelo prizadet, da ima beljakovine, proteine akutne faze, med njimi povečan fibrinogen, se jim lažje delajo strdki. Tisti, ki je blago bolan in ima samo neke znake blage viroze in je povsem pomičen, pa ima verjetno veliko nižjo verjetnost za strdke.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Katere organe napade novi koronavirus? Koliko je znanega o tem, zakaj se pri nekaterih konča v nosu, pri drugih pa prodre v krvni obtok in od tam poškoduje ledvice in srce?

Primarno prizadene respiratorni epitel, torej površino sluznic, ki se vleče od nosu preko žrela, grla, sapnika, in tudi skoraj povsem do bronhov in pljuč. To je glavna tarča. Pljuča so tista, ki jih najbolj prizadene in zato so tudi hujši poteki bolezni. To je prvenstveno virus dihalnih poti. Se pa zgodi, da pri manjšem številu ljudi lahko prizadene še kakšen drug organ. Nikoli tako zelo izrazito, ampak vendarle imamo te motnje voha, okusa, živčevja je lahko do neke mere prizadeto. Potem se tudi vnetje mišic kaže, kot neko vnetje mišic. Oziroma miozitis, miokarditis ni tako izpostavljen kot pri nekaterih drugih boleznih. Skratka, vendarle je to virus dihalnih poti.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Kako dolgo ima oseba, potem ko preboli bolezen, še pozitiven izvid in kako dolgo je kužna?

Poznati moramo razliko med tem, da je oseba kužna, da se virus aktivno razmnožuje v celicah in se tudi širi prek dihal, da zaznavamo samo ostanke virusa v odmrlih celicah dihalnega epitela, dihalne povrhnjice. Celotna dihalna pot ima balzalno plast, kjer se celice neprestano razmnožujejo. Potem gredo proti zunanjosti, počasi odmirajo in na koncu se izluščijo in gredo ven kot izloček. Virus, ki napade celico v zgodnji fazi, vendarle rabi, ko je bila celica okužena pred mesecem dni, da pride do konca oz. roba in se izlušči in pade ven. In v tem času še vedno zaznamo genski material v teh celicah. To pomeni, da lahko z občutljivim PCR-testom zaznavamo virus še mesec, mesec in pol ali še kakšen dan več. To pa ne pomeni, da je bolnik ves čas kužen. To samo pomeni, da zaznamo ostanke virusa v celicah, ki se luščijo in čistijo iz dihal. Obravnava se, da je bolnik kužen dan ali dva pred nastopom simptomov. In nekje do desetega, štirinajstega dne. Odvisno od bolezni. Če je dva dni brez akutnih znakov, kot je povišana temperatura, slabo počutje - kašelj lahko ostane še več tednov –, se ne obravnava več kot kužen.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Ali lahko po drugem valu pričakujemo ponoven izbruh?

Seveda. Epidemije ni konec. Čim se bomo malo sprostili, se bomo vrnili na eksponentno krivuljo, ki smo ji priča. Ne smemo se zadovoljiti z malim. Virus mora iti nizko, pot tristo novookuženih na dan. Oziroma še manj. Priti moramo na obseg, ki ga lahko epidemiologi obvladujejo, da še isti dan najdejo stike in jih napotijo v karanteno. Takrat bomo imeli nadzor nad epidemijo.

Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)


Karantena

Kako naj storijo osebe, ki so bile v stiku z okuženim, toda ne vedo, kako naj ravnajo? Napotkov epidemiologov preprosto nimajo. Tudi testirani niso. Kaj jim svetujete?

Napotki so že ves čas epidemije. Se pravi, če zbolimo s simptomi, ki spominjajo na prehlad, gripo ali kar koli podobnega ... se samoosamimo, gremo na testiranje in v tem času pravzaprav ne ustvarjamo novih stikov. Če ugotovijo, da imamo covid, potem obvestimo te tesne stike, s katerimi smo bili, naj se tudi oni samoizolirajo. Epidemiološko službo je pravzaprav število obolelih preplavilo. To smo govorili celotno poletje, ko pride določena številka, ti epidemiologi ne morejo več niti slediti niti klicati, ker je tega preprosto preveč. Zato pravzaprav pozivam ljudi, da ustvarjajo čim manj stikov, da te stike opozorijo.

Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)


Kako naj se oseba, ki je prejela klic druge osebe, s katero je bila prejšnji dan v stiku in jo ta obvesti, da je bila pozitivna na testu, izolira? Naj gre vseeno naslednji dan na delo?

Ta trenutek mi še ni čisto jasno, kako bomo to rešili. Mogoče bo treba imeti razumevanje delodajalcev, pa da so splošni in družinski zdravniki vključeni v to. Tudi medicina dela, prometa in športa. Mogoče tako kot v prvem valu, ko smo poklicali zdravnika in smo lahko tudi nekaj dni ostali doma, dokler se situacija ni razjasnila. Če bomo vztrajali pri službi in tako naprej, potem bo težko. Število okuženih se bo še povečevalo. Mogoče naj tisti, ki imajo še nekaj več dopusta, poskušajo ta dopust za to porabiti. Navsezadnje je to neka posebna situacija. To je najhujša epidemija naših časov, našega življenja. In večina prebivalstva še ni izkusila neke take stvari, vsaj na ozemlju Slovenije ne. Kot neka resna vojna epidemija ali nekaj takega. Te mesece, ki so pred nami, moramo tudi malo potrpeti in te lastne vire uporabiti za kakšno stvar.

Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)


Kako bo po novem z izdajo karantenskih odločb? Kaj naj naredi oseba, ki dobi obvestilo, da je imela tvegan stik?

Predvsem naj ostane doma, kajti takšna oseba mora poskrbeti, da ne bo, če je dejansko tudi ona kužna, okužila koga drugega. Zato naj se zadržuje doma. Seveda pa tega ne moremo storiti vsi, ker smo zaposleni. In v tem primeru, če gre za zaposleno osebo, naj ta pokliče delodajalca. Delodajalec se bo v dogovoru z medicincem dela, ki je zadolžen za tisto podjetje, dogovoril, ali je ta oseba primerna za delo od doma, če je to sploh mogoče, ali da pride na delo pod posebnimi pogoji, kjer ni v stiku z nikomer, zato da ne bo prenosa okužbe. In če nič od tega ni mogoče, ostane doma v t. i. karanteni na domu. Potem delodajalec prek medicinca dela preprosto sporoči na NIJZ, da je ta delavec v karanteni na domu, in ta delavec prejme v 72 urah na naslov ali e-naslov potrdilo, da je v karanteni na domu. To potrdilo je osnova za nadomestila.
Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Zakaj se v postopek izdaje karantenski odločb vključujejo delodajalci in medicina dela?

Seveda ne brez razloga, zato ker bi sistem, po katerem bi se vsak prijavil sam na NIJZ, zelo hitro pregorel. To ni mogoče, ker je vendarle treba poskrbeti za preverjanje, da je ta oseba bila dejansko v stiku z nekom, ki je bil kužen, in zato obstaja visoko tveganje, da bo tudi on postal kužen, in obstaja tveganje za prenos bolezni.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kako je s samozaposlenimi in kmeti pri izdaji karantenskih odločb?

V tem primeru je malo drugače, saj ne moremo angažirati medicine dela. Samozaposleni, družbeniki in kmetje pokličejo svojega izbranega zdravnika - ti naši izbrani zdravniki so že tako zelo obremenjeni, vendar so se sami ponudili pri tem, da pomagajo, saj je zelo pomembno, da te osebe ostanejo doma. Zato bo taka oseba poklicala izbranega zdravnika in bo na enak način izbrani zdravnik poslal sporočilo NIJZ-ju. Oseba pa bo od NIJZ-ja prejela potrdilo, s katerim bo lahko uveljavljala nadomestilo.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kako je, ko starši dobijo obvestilo, da je bil denimo sošolec njihovega otroka okužen? Kdo v tem primeru izda potrdilo?

Če gre za vrtec ali prvo triado, je potrebno, da starš ostane z otrokom doma. In tudi tu je postopek podoben: ravnatelj šole oz. vrtca bo posredoval informacije NIJZ-ju, ta pa bo priskrbel potrdilo staršu, s katerim bo lahko uveljavljal nadomestilo.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kaj se zgodi z osebo, ki je bila v stiku z okuženo osebo, toda za to informacijo izve, ko je v službi. Takoj o tem obvesti nadrjenega, pokliče zdravnika, ki ji naroči, da mora takoj iz službe in jo napoti na testiranje. Kaj lahko ta oseba uveljavlja v službi, če je negativna? Mora v službo, ko delo od doma ni mogoče?

Najbolje je, da bi delala od doma. Če to ni mogoče, se lahko z negativnim izidom vrne v službo.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kaj se zgodi, če je oseba pozitivna na covid-19, toda karantenske odločbe ne dobi, čeprav delodajalec to od njega zahteva. Oseba znakov bolezni nima. Na koga naj se obrne, ali lahko dobi karantensko odločbo za nazaj?

Tistim, ki jih je poklical epidemiolog in jim je povedal, da bodo napoteni v karanteno ter bodo dobili odločbo, počakajo na to odločbo. Priznati je treba, da imamo še vedno nerešenih okoli 8.000 odločb. Ker so se sprostile kapacitete ministrstva, zdaj ne bo treba več delati za mejne karantene. Bomo vse ljudi usmerili, da čim prej počistijo vse te karantene, ki so zaostanek. Tako lahko ljudje pričakujejo, da bodo v prihodnjem tednu ali dveh to odločbo dobili. Velja, da naj ljudje svojemu delodajalcu javijo, da bodo to nadomestilo prejeli.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Kaj pa, če osebe ni nihče poklical?

To je rezultat vmesnega obdobja, ko epidemiologi niso klicali ljudi in so okužene osebe obveščale svoje prijatelje in ljudi, s katerimi so bile v stiku, naj ostanejo doma. Ti bodo lahko to uveljavljali za nazaj. Zdaj še ni bilo tega sistema s potrdilom. Taka oseba bo lahko javila delodajalcu, ki ve, da je bila ta oseba doma, in bodo lahko obvestili NIJZ. Ta oseba bo dobila potrdilo za nazaj.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Če je soproga delavca v proizvodnji pozitivna, mora on v službo, ker delo od doma ni mogoče. Ali mora vzeti dopust?

Ne, ni potrebno, da vzame dopust. Lahko pokliče delodajalca in ta bo posredoval informacijo na NIJZ. Gospod bo prejel potrdilo, da je v karanteni na domu, in s tem bo upravičen do nadomestila.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ-ju (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Če je delavka v vrtcu pozitivna na covid-19, kako naj ravnajo druge strokovne delavke in otroci iz tega vrtca? Karantena ali ne?

Vrtci so se organizirali skladno z navodili NIJZ-ja. Bilo je poskrbljeno, da se enote čim manj mešajo med sabo. Tudi delavci, ki delajo tam, se čim manj mešajo med sabo. Ko zboli eden v eni enoti, naj bo to otrok ali vzgojitelj, se lahko umakne celotna enota domov in za to ni treba zapreti celotnega vrtca.

Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na MZ (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Aplikacija #OstaniZdrav

Kdo mora sodelovati, da je lahko aplikacija #OstaniZdrav učinkovita?

Zelo pomemben je sam človek, ki naloži to aplikacijo, torej uporabnik telefona in seveda NIJZ, ki potem tistemu, ki je okužen, sporoči TAN-kodo.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Koliko je bilo do zdaj podeljenih TAN kod?

Te informacije so objavljene na gov.si portalu. In tudi sledilnik za covid-19 objavlja te informacije.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kakšen je oziroma naj bi bil protokol aplikacije in kakšno vlogo ima pri tem NIJZ?

Uporabnik aplikacijo namesti, gre čez tiste namestitvene zaslone in potem ta aplikacija deluje. Zbira vse oddajne kode od vseh telefonov, ki so v bližini, in enkrat na dan primerja te kode z okuženimi. Če zazna, gre v izračun tveganja in potem prikaže tveganja. Če je nekdo okužen, dobi od epidemiologa TAN-kodo, ki jo vnese, in s tem označi svoje ključe, da so okuženi, ki gredo na strežnik. Potem jih z enodnevnim zamikom aplikacija drugega uporabnika potegne dol in izračuna to okuženost oziroma tveganje.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Koliko odstotkov prebivalcev bi si moralo naložiti aplikacijo #OstaniZdrav, da bi bila učinkovita?

Tukaj so zdaj različne študije. Študija IMT inštituta kaže, da nekako vsaj 14 odstotkov uporabnikov mora imeti naloženo to aplikacijo, potem se že začenjajo kazati pozitivni rezultati na zmanjšanje okuženosti.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj sploh aplikacija zazna, kako se izračuna tveganje za okužbo, na katerega aplikacija opozori?

Moj telefon zbira vse oddajne kode od drugih telefonov, ki imajo isto aplikacijo nameščeno, enkrat na dan gre aplikacija na strežnik, potegne dol datoteko z "okuženimi" ključi in primerja med seboj. Tisti, ki se ujema, potem gre v izračun okuženosti. Torej vsi ključi, ki se ujemajo pri določeni okuženosti in kumulativna vsota teh ključev po tem, nam pomenijo visoko tveganje, nizko tveganje. Pomembna je razdalja do dva metra in čas desetih minut ali več. To sta tista glavna parametra, ki vplivata na sami izračun.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kakšna je vloga epidemiologov oziroma NIJZ-ja?

Zelo pomembna vloga. Epidemiolog, potem ko je nekdo pozitiven na bolezen covid-19, pokliče tega človeka in mu pojasni celoten potek bolezni, pojasni mu, kako se zavarovati in tako naprej, in hkrati mu tudi izda to TAN-kodo, ki jo lahko potem prostovoljno sam okuženi vnese ali pa ne vnese.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Oseba ima aplikacijo naloženo, že odkar je ta na voljo, pa še ni imel zaznanega stika. Ali vsi potrjeno okuženi vpišejo okužbo ali bi za to moral po uradni dolžnosti poskrbeti NIJZ, kako je s tem?

Ne. Aplikacija je na dveh ravneh prostovoljna. Najprej je njena uporaba prostovoljna in tudi okuženi, ki dobi TAN-kodo, jo lahko prostovoljno vnese ali ne. To je čisto prostovoljna stvar in NIJZ na to, razen tega, da izda TAN-kodo nekomu, ki jo želi imeti, ne more vplivati.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj naj stori oseba, ki ji aplikacija zazna dva stika? Naj se testira? Mu bo zdravnik odredil testiranje ali ga mora plačati sam?

Sledi navodilom, ki jih aplikacija prikazuje. Testiranje je domena NIJZ-ja. Testiranje ni smiselno, če ni znakov.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Brezžična tehnologija za povezovanje različnih digitalnih elektronskih naprav bluetooth lahko zazna signal iz sosednjega stanovanja, kjer je okužena oseba, z njo pa nismo bili v stiku.

Sama tehnologija Bluetooth ni bila narejena za merjenje razdalj, to vemo. Meri se v decibelih. Kar je prednost te aplikacije in tega Exposure Notification Frameworka, ki sta ga naredila Apple in Google, ki ga naša aplikacija tudi uporablja, je tudi v temu, da so vsi ti telefoni - torej Googlovi Androidi in od Appla -, umerjeni glede na decibele in metre. Seveda, če je vmes neka prepreka, bo sama aplikacija zaznala, da je večja razdalja, kot v bistvu je. Ampak to je tehnologija, ki jo trenutno imamo. Je najboljše, kar trenutno iz tehnologije potegnemo.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Kaj se zgodi, če aplikacija #OstaniZdrav sporoča, da naprava ni podprta, čeprav ima uporabnik pametni telefon z operacijskim sistemom android? Kaj lahko uporabnik stori?

Tukaj sta dve možnosti. Da je ta operacijski sistem starejši kot različica šest, druga možnost je, da ima novejši Huaweiev telefon, ki nima dostopa do trgovine Google Play. Vse naprave, ki so pa podprte, so dostopne nanportalu gov.si, 11.000 plus lista.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)


Ali aplikacijo podpirajo le novejši telefoni?

Tako je. Zato, ker smo odvisni od korporacij Google in Apple, ki sta se odločila, da bosta ta Notification Exposure framework dala na IOS-različice od 13.5 naprej in od Android 6 naprej.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)


Mobilnost prebivalcev

Na strani ministrstva za notranje zadeve je obrazec za prehajanje občinskih meja, ki ga morajo ljudje natisniti in izpolniti. Kaj, če nimajo tiskalnika? Ali potrebujejo za vsak dan nov obrazec?

Nismo predpisali neke univerzalne oblike. Ponujamo predlog obrazca, ki ga sami izpolnite. Pomembno je, da se zavedate, katero izjemo od trinajstih iz 4. člena uveljavljate. Da se na nek način opredelite, ali boste šli za pomoč družinskim članom ali katero izjemo boste uveljavljali. Potem tudi poveste, koliko časa bo ta izjema trajala. V kateri smeri. Kdaj predvidevate, da se boste vrnili. Zraven vas tudi opozorimo na kazensko in odškodninsko odgovornost, če boste seveda navedli lažne podatke. Nekako pričakujemo od ljudi, da se po tem, ko izpolnijo ta obrazec, zavedajo pomembnosti tega. Izjemo res uveljavljamo, ko je to nujno potrebno.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Mora oseba vsak dan izpolniti obrazec?

Ne, takrat, kadar postaja konstantno prihajanje na delo in z dela, potem je razumljivo, da lahko izpolnimo obrazec.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Koliko obrazcev potrebuje oseba, ki opravlja terensko delo in prečka več občin?

Tudi takrat greste lahko z enim obrazcem in s tem obrazcem uveljavljate izjemo, ki traja dalj časa, je pa seveda treba imeti zraven tudi kakšno dokazilo, zakaj prehajate več občin, morate imeti nek delovni nalog v službi, da se zraven to skombinira in da lahko dejansko na hitro pokažete policistu ali inšpektorju, ki vas ustavi, kaj dejansko delate.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Kakšna je kazen, če policist presodi, da gre za kršitev odloka?

Kazen je kar visoka, od 400 do 4000 evrov. Za zdaj tudi policisti, kadar ljudje namerno kršijo odlok in se zbirajo na trgih, predvsem opozarjajo. Tiste, ki so organizirani, pa upam, da bodo počasi začeli kaznovati, da bomo preprečili takšno nespametno vedenje. Za zdaj sledijo opozorila, ni nujno, da bo takoj izrečena kazen.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Ali lahko obiščemo partnerja v drugi občini, regiji ali celo državi, če z njim nimamo sklenjene zunajzakonske zveze?

Težko bodo dokazovali, da imajo sklenjeno partnersko zvezo, ker nimajo niti skupnega naslova, skupnega bivališča in podobno. Takšnih primerov bi lahko bilo veliko, zato v tem primeru svetujemo, da lahko prek elektronske prijave evidentirajo vsaj začasno bivališče. Potem bodo lahko dokazovali skupno gospodinjstvo in bodo lahko prehajali iz ene občine v drugo. Kar pa zadeva vzdrževanje stikov z ožjimi družinskimi člani čez mejo, pa je težje uresničiti. Potrebujete dokumente, prijavljeno bivališče. Tudi na Hrvaškem, ampak zgolj znotraj Evropske unije oziroma držav članic schengenskega sporazuma. In obstaja omejitev na 72 ur.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali lahko obiskujemo otroka, ki živi pri nekdanjem partnerju v drugi občini?

Tu ni nobenih težav. Četrta izjema iz četrtega člena odloka to dovoljuje. Je kar dobrodošlo, da se s starši vidijo z otroki in jih obiskujejo. Potrebujejo neko dokazilo, da gre za starša oziroma otroka. In z izpolnjeno izjavo lahko brez težav potujejo po Sloveniji med občinskimi mejami.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali lahko oseba z otroki obiskuje svoje starše v drugi občini?

Da. Treba je napisati, da se bomo odločili, da bomo šli na podlagi četrte točke četrtega člena na obisk k svojim staršem. Namen te izjave je, da nekako opozori posameznika, ki se odpravlja na obisk, da se zaveda odgovornosti, ki jo ima. Vsi pa želimo, da se zavedamo, če bo teh stikov manj, če se vmes ne bomo ustavljali, da ne bo prenašanja bolezni. Zgolj tem je namenjena izjava. Na neki način pa tudi podkrepi postopek, da se hitreje izpelje, če naletite na policijsko kontrolo ali inšpektorje. Če je tej izjavi dodano še potrdilo, da ste lastnik neke nepremičnine, ki jo greste oskrbovat, oz. da imate nek razlog, da potujete drugam, je toliko hitreje končan ta postopek.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali lahko prehajamo meje zaradi specialističnega pregleda v drugi občini?

Da. Peta točka - dostop do zdravljenja - omogoča. Potrebuje dokazilo, da ima načrtovan zdravstveni pregled.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Se lahko sodelavci ali poklicni športniki skupaj vozijo na delo?

Za poklicne športnike je še naprej dovoljenje opravljanje dejavnosti, če so ustrezno registrirani. Kar zadeva samo prepoved javnega potniškega prometa, bo prinesla v petem členu, upam, tudi izjemo, v katerem bo dovoljen prevoz na delo. Za sodelavce in za tiste, ki skupaj opravljajo določene dejavnosti. Tu se za poklicne športnike šteje, da opravljajo skupno delo. Ta izjema ne velja samo za športnike, ampak tudi za tiste, ki se vozijo skupaj na delo. Seveda do šest ljudi. To velja tudi za obiske tekem v drugi občini.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali gre lahko oseba s sodelavcem z istim avtomobilom na službeno pot v tujino?

Tu gre za izvajanje delovnih nalog. Gre za enega izmed razlogov poslovnih aktivnosti za prehajanje državne meje. Priporočamo, da se uporablja maska, kot to svetuje NIJZ, in podobne aktivnosti. Ampak ovire ni, da ne bi potovala. Že to, da jima delodajalec da potni nalog, dokazuje, da bosta šla opravljat neke aktivnosti, to, da še imata vabilo na sestanek ali za opravljanje nekih storitev, ki jih bosta opravljala, zopet dokazuje njihov namen. Je pa treba spoštovati omejitve, kar zadeva prehod dnevnih migrantov določenih aktivnosti. Omejili smo jih na 12 ur, če gre za enkratno dejavnost. Dnevne migrante, ki vsak dan prehajajo, pa na 14 ur. V tem času se morajo vrniti čez mejo. Sicer pa potem sledi napotitev v samoizolacijo oziroma karanteno. Ali pa je potreben test.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali se lahko več ljudi vozi skupaj na delo?

Člani skupnega gospodinjstva se lahko vozijo skupaj s sodelavci, ki so del "sklenjenega mehurčka". Ne bo večjega tveganja za okužbo.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Se družina, ki se seli, lahko giblje med starim in novim naslovom v drugi državi?

Odvisno, kam in v katero državo prehaja. Opravi lahko to storitev, naroči kombi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, pripelje stvari. Nenehno prehajanje ni dopustno.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Nam lahko pri selitvi s prevozom pomagajo prijatelji?

Ne, treba je zagotoviti pomoč nekoga, ki se profesionalno in poklicno ukvarja s tem. Le ta lahko opravi transport v tujino in se v določenem času vrne nazaj. Na ta način lahko preprečimo nepotrebne stike.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali se lahko do nepremičnine v drugi občini odpravimo z vodovodarjem, če se na njej pokvari ventil za izpust vode iz cevi?

Seveda, on bo uveljavljal izjemo, da je treba poskrbeti za nepremičnino. Imel bo neko dokazilo, da je lastnik te nepremičnine. Vodovodar pa bo vpisal izvajanje delovnih nalog in si tudi napisal potni nalog, da gre tja. In oba imata upravičen razlog, da gresta opravit neko storitev. Že spet priporočamo maske, razdaljo, uporabo razkužil, če si izmenjujeta kakšne predmete. Na takšen način bomo omejili širjenje okužbe.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Zakaj lahko lovci kljub omejitvam gibanja opravljajo skupne love z neomejeno udeležbo?

Na to vprašanje bi lahko odgovorilo ministrstvo za kmetijstvo. Kar zadeva izvajanje javne službe, je dopustno. Predvidevam, da se izvaja v individualni obliki. Določene dejavnosti, kot je odstranitev povožene divjadi s ceste, ko pokliče policija, so neizogibne in nujno potrebne. In to so dejavnosti javne službe. Drugače pa za vse veljajo odlok in omejitve.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Testiranje

Kaj so PCR, antigenski in serološki testi?

Obstaja več različnih načinov prepoznavanja okužbe z novim koronavirusom. Najpogosteje se pri nas uporablja PCR-testiranje, obstajajo pa tudi antigenski testi, ki jih širša javnost pozna kot hitre teste. S serološkimi testi pa se ne dokazuje akutna okužba, ampak imunski odziv ob morebitnem stiku z virusom, torej prisotnost protiteles.
Molekularno oz. PCR testiranje je preiskava, ki temelji na tehnologiji verižne reakcije s polimerazo (angl. polymerase chain reaction - PCR).
Testiranje poteka tako, da pri posamezniku vzamejo bris iz nosnega dela žrela, nato pa ga v laboratoriju testirajo in majhne količine genskega materiala (dednine) v vzorcu (npr. RNK virusa v brisu nosu) pomnožujejo do zaznavnih količin. Logika PCR preiskave je, da majhnih količin dednine virusa v vzorcu ne moremo zaznati, po pomnoževanju do velikih količin pa to lahko.
PCR reakcija predstavlja osnovo za testiranje DNK in RNK v molekularni diagnostiki, navajajo na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana. Gre za zelo občutljive in zelo specifične teste, kar pomeni, da zaznajo izredno majhne količine virusa in zelo dobro razlikujejo med novim koronavirusom in starimi koronavirusi, ki so tudi prisotni v populaciji. Tudi ti testi sicer niso 100-odstotno zanesljivi, a so najboljše, kar je trenutno na voljo, je nedavno za STA pojasnila vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik.
Antigenski testi so testi, s katerimi določajo sestavine mikroorganizmov v vzorcih. Zasnovani so na različnih principih, zato so njihove analitske zmogljivosti zelo različne.
Po besedah Rupnikove pri teh testih ne določajo prisotnosti virusa tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, ampak uporabijo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščejo virusne delce pri bolniku. Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost.
Na NLZOH navajajo, da ima veliko antigenskih testov zelo slabe analitske zmogljivosti, kar pomeni, da z njimi pridobijo visok delež lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. Brez obsežnega preverjanja analitskih sposobnosti antigenskih testov slednjih ni mogoče varno uporabljati v diagnostične namene. Večina testov, ki se jih označuje s pogovornim izrazom hitri testi, spada v skupino antigenskih testov.
V resnici pa, kot opozarjajo na NLZOH, hitri testi pomenijo hitre preiskave, pod kar pa se šteje vsaka laboratorijska preiskava, ki omogoča izvedbo v kratkem času. Gre tako za hitrejše molekularne PCR preiskave ali pa hitre teste, pod katerimi pa v stroki razumejo predvsem hitre antigenske teste.
Obstaja pa tudi serološko testiranje na sars-cov-2, s katerim dokazujejo specifična protitelesa pri sumu na okužbo z novim koronavirusom. Pri tem analizirajo vzorec krvi iz periferne vene, v kateri iščejo protitelesa razreda IgG.
A pri tem testiranju ne dokazujejo akutne okužbe z novim koronavirusom, pač pa je namenjen dokazovanju imunskega odziva na virus oz. prebolele okužbe. Oseba, pri kateri v serumu najdejo protitelesa, je lahko trenutno okužena z novim koronavirusom, ni pa nujno, saj so lahko protitelesa posledica pretekle okužbe oz. stika posameznika z virusom.
Vir: STA/NLZOH, Onkološki inštitut Ljubljana


Kako je s primernostjo testov PCR? Kaj nam opravljen test pravzaprav pokaže? V javnosti je veliko pomislekov, ali so ti testi sploh uporabni?

To je trenutno najbolj občutljiv in specifični test. Lastnosti testa merimo z dvema statističnima spremenljivkama, to sta specifičnost in občutljivost. Je še nekaj drugih testov, s katerimi imamo z diagnostiko drugih bolezni slabše izkušnje. Test ni stoodstotno enoznačen. Lahko recimo negativen test ne pomeni okužbe, zlasti če ga naredimo prezgodaj. Pozitiven test pa ne pomeni nujno, da je oseba kužna s koronavirusom, ker gre lahko za neko staro zadevo. V takšnih primerih moramo upoštevati klinično presojo. Če ima nekdo klinične znake okužbe, ne glede na negativne teste, če ima ustrezne laboratorijske izvide, druge in pa rentgensko sliko pravo, ga zdravimo, kot da ima okužbo s SARS-CoV-2. In velikokrat to okužbo tudi potrdimo s testi kakšnega drugega biološkega materiali ali s socierološkimi testi. Če je test pozitiven, moramo upoštevati, ali ima nekdo simptome ali jih je imel in kdaj so ti simptomi prenehali. Takrat se odločimo, ali je oseba kužna ali ne.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Ali ni nujno, da pozitiven rezultat dokazuje okužbo? So potrebne še druge klinične preiskave?

Če je pozitiven, pokaže, da se je nekdo z virusom srečal. Zelo verjetno je imel tudi vsaj blage simptome. Lahko da je bil celo asimptomatski, kar je sicer bolj redkost, če je dolgo test pozitiven. Zelo redko pa pride do laboratorijske napake. Bolj je prisotna pri negativnih testih. To je pa odvisno od tehničnih lastnosti.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kako je s hitrimi testi, v kolikšni meri jih uporabljamo, komu so namenjeni?

Govorimo o več vrstah. Če govorimo o dokazovanju nukleinske kisline, so to testi, ki še vedno veljajo za najnatančnejše. Obstajata vsaj dve vrsti teh hitrih testov. Eni so v Sloveniji že ves čas prisotni, za druge si zelo prizadevamo, da bi jih uvedli ali vsaj na neki način pridobili. Ti testi imajo enake lastnosti kot PCR-testi. Drugi hitri testi, t. i. antigenski testi, so kar v redu. Ampak moramo dobro poznati lastnosti testa, tako da moramo biti še pazljivejši kot pri PCR-testih.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Gre za teste, ki se že vrsto let uporabljajo v diagnostiki okužb – pretežno virusov, v manjši meri bakterijskih okužb. Test je rutinski in neraziskovalen. In ga v samem principu poznamo in znamo uporabljati v obravnavi bolnikov.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kako zanesljivi so hitri antigenski testi v primerjavi s testi PCR? Kdo bo po uvedbi hitrih testov še vedno testiran po metodi PCR? So hitri testi že na voljo? Kdaj bodo?

Hitri antigenski testi so nekoliko manj zanesljivi. V povprečju je nižja njihova senzitivnost, torej občutljivost, kar pomeni, da je lahko negativni rezultat tudi pri nekom, ki ima okužbo. Seveda ... To je zelo različno od populacije: vrste bolnika, ki ga testiramo. Pri mladih zdravih ljudeh, ki izločajo zelo veliko virusa je ta test kar zelo podoben osnovnemu molekularnemu testu, ki ga sicer uporabljamo rutinsko. V nekaterih drugih skupinah pa ne. Odvisno je tudi, v kateri fazi bolezni se človek nahaja. Če bolezen že izveneva, potem ne izloča več toliko virusa in ga s tem manj občutljivim testom ne moremo zaznati.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 30. 10. 2020)


Kdo bo po uvedbi antigenskih testov testiran z njimi in kdo s PCR testi?

Predvsem potrebujemo zelo natančen test, ki so sprejeti v bolnišnico in tudi za tiste, pri katerih se ta sprejem v bolnišnico napoveduje z določeno verjetnostjo: recimo, da imajo kakšne kronične bolezni, so starejši, se jim stanje lahko poslabša. To je pomembno zato, da jih v bolnišnici razvrstimo po sobah, kjer so bodisi pozitivni bodisi negativni bolniki. Da ne povzročamo bolnišničnih izbruhov. Prav tako je pomembno za osebje, ki mora pri teh bolnikih, ki so okuženi, uporabljati varovalno opremo. Pri negativnih to ni treba. Tudi varovalno opremo moramo upravljati smiselno. In tudi naporno je za tistega, ki jo nosi. Ali bomo to mlado, zdravo populacijo, ki je samo malo prehlajena testirali z antigenskimi testi, je vprašanje. Pomembno je, da ostanejo deset dni doma, dokler so kužni in ne gredo nikamor.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


V nekaterih bolnišnicah in zdravstvenih domovih ob uvajanju hitrih testov pravijo, da vse pozitivne dodatno potrjujejo s PCR-testi. Tudi dr. Bojana Beović je pred časom dejala, da je treba pri negativnih opraviti kontrolni PCR test. Je torej testiranje z antigenskimi testi smiselno?

Zagotovo je smiselno, ampak morate dobro vedeti, pri kom testiranje izvedete in zakaj. Če imam bolnika, ki ima tipično klinično sliko, sumljivo za covid-19, negativni antigenski test, ustrezne laboratorijske izvide, bom negativni antigenski test vedno potrjevala s PCR-jem. Prav tako bi v tem primeru potrjevala še enkrat negativni PCR, kajti klinična slika je dovolj značilna. Kar zadeva pozitivne antigenske teste, smo v nevarnosti, da bi bil lahko test posledično lažno pozitiven. Ker preden damo bolnika na covidni oddelek ali tudi takoj za tem, preverimo, ali je ta test pozitiven, da se ne bi zgodilo, da smo nekoga, ki res ni okužen, dali na oddelek, kjer so sami okuženi bolniki.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Kje so antigenski testi smiselni in koristni?

Hitri antigenski testi bi lahko dobro uporabili zdravstveni delavci, ki znajo interpretirati teste - tam, kjer ni dostopen PCR-diagnostik, oziroma v okoljih, kjer bi bili preobremenjeni laboratoriji in bi morali čakati več kot 24 ur na rezultat PCR-testiranja. So pa še druge nišne uporabe, ki so dobro opredeljene v algoritmih, ki jih pripravlja naša strokovna skupina. Niso še ugledali luči sveta, a bodo v kratkem.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Ponekod se v zdravstvenih ustanovah pojavljajo pomisleki glede hitrih testov, ker niso povsem zanesljivi, kot so PCR testi. Kako jim odgovarjate?

Ves čas opozarjam na to, da so ti hitri antigenski testi manj občutljivi, da niso enakovredni PCR-tehnologiji, vendar pa jih moramo s pridom uporabiti tam, kjer bi od njih lahko imeli koristi. Zato, ker za vsakogar, ki bi potreboval diagnostiko ali presejalno testiranje, ne bomo mogli zagotoviti PCR-ja.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


V katerih okoljih naj uporabljajo PCR-teste?

Če imamo bolnika, ki pride na obravnavo in nima nobenega podatka o anamnezi, nobenih simptomov, nobenih stikov, je bil 14 dni doma brez kakršnih koli stikov - torej se ni mogel okužiti. Da ga lahko varno obravnavamo, naredimo hitri antigenski test. Negativen gre lahko naprej, dobi terapijo in se po obravnavi v zdravstveni ustanovi vrne domov.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)


Če je nekdo pozitiven na antigenskem testu, ali potrebuje še PCR-test?

Če bi bil pozitiven, bi v vsakem primeru svetovala, da se naredi PCR-test, ker je znotraj zdravstvene ustanove, kjer moramo poskrbeti še za vse druge bolnike in zdravstvene delavce, da ne bi vnesli neznanega pozitivnega bolnika.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)


Zdaj naj bi bolj množično uporabljali hitre teste. V kolikšni meri bodo ostali v uporabi PCR testi? Kakšna so navodila in priporočila?

PCR-diagnostika zagotovo ostaja naš vsakdan, predvsem za zelo ogrožena okolja - to so bolnišnice, tudi socialno-zdravstveni zavodi. Tam, kjer bi lahko z vnosom nepoznanega covidnega bolnika nastale negativne posledice. Ali če pogledamo obratno: da bi negativnega bolnika, ki bi bil lažno predstavljen kot pozitivni, nastanili med covidne bolnike.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Na trgu je veliko različnih testov, na kaj moramo biti pozorni? So vsi enako zanesljivi?

Zagotovo niso vsi enako zanesljivi. Če pogledamo podatke proizvajalcev, so te številke zelo različne. Po meni znanih podatkih je občutljivost od 85- do 97-odstotna. Če bi jih šli preverjat vse v lastnem laboratoriju, da vidimo, kako delujejo v naših rokah, na naši populaciji, za cilje, ki jih mi želimo doseči, bi videli, da skoraj noben izmed teh testov ne bi dosegel proizvajalčevih vrednosti.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Zakaj antigenski test ni primeren za domačo uporabo?

Hitri antigenski testi potrebujejo tudi izurjenega zdravstvenega delavca, ki bo znal interpretirati rezultate. Ker dokler so te črtice, ki se pojavijo na papirju, jasno vidne in se rdeče bleščijo, potem je vse jasno. Mnogokrat so črtice take, da rečem svojim analitikom, da ne vem: je ali ni? Zdi se mi tudi nevarno, ker bi lahko nekateri to izkoriščali. Sebe bi preverili, videli, da je pozitivno, raje zamolčali in opravljali svoje delo naprej. Na neki način bi bili nevarni za okolico, ker si ne bi mogli privoščiti, da bi ostali doma. Sami na spletu ne kupujte testov. Tudi ko opravimo test nosečnosti, gremo k zdravniku po potrditev.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Na spletu se je pojavil posnetek, v katerem antigenski test za SARS-CoV-2 pozitivno reagira z jabolčnim sokom. Je to mogoče?

Verjetno je mogoče, če so to naredili. Vprašanje, kako kakovosten je bil test. Poleg tega je odvisno, kakšne lovke so na tem testu, koliko so specifične. Moramo vedeti, da proizvajalci validirajo svoje teste - oni jih primerjajo na vse mogoče in najverjetnejše bakterijske in virusne povzročitelje, ki bi jih lahko našli na anatomskih lokacijah, kjer iščemo SARS-CoV-2. Ne preverjajo pa vseh mogočih vrst hrane, pijač, ki bi lahko morebiti nespecifično reagirale.

Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)


V kakšnem časovnem roku bi morala oseba, ki je opravila testiranje, dobiti izvid?

Seveda v čim krajšem obdobju. Mislim, da laboratoriji delajo precej sproti. Vendar ostala logistika sporočanja izida šepa. Kolikor je meni znano: število obolelih je preseglo vse te kapacitete, ki so bile predvidene, zato prihaja do zamikov - žal. Trudijo se vse pristojne službe, da bi proces čim bolj digitalizirali: ne samo sporočanje pozitivnih, ampak tudi negativnih rezultatov.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Zdravljenje covida-19

Ali vsak bolnik, ki po medicinski doktrini potrebuje medicinsko oskrbo, to tudi dobi?

Mislim, da, kolikor imam sama izkušenj. V soboto sem bila glavni koordinator za UKC Ljubljana in vse tiste klice, ki smo jih sprejeli za sprejem, smo poslali naprej in nobenega bolnika nismo odklonili. Domnevam, da glede na to, da se zjutraj še vedno najde kakšna postelja, delajo podobno tudi drugi koordinatorji. Smo pa res povečali kapacitete v kliničnem centru na kar visoke številke.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Mladi zdravniki na Twitterju opozarjajo, da številne obolele, ki bi resnično potrebovali sprejem v bolnišnico, pošiljajo domov z navodili, kako ravnati, če se stanje poslabša. Pišejo pa tudi, da reševalci prevažajo bolnike iz ene regije v drugo in iščejo še zadnje proste postelje. Ob tem ostajajo celotne regije sredi noči brez reševalnih vozil in reševalcev. Ali je to res?

Upam, da so že vsi ugotovili, da smo v epidemiji, kar pomeni, da razmere ne morejo biti takšne, kot so na običajni dan. Ne bo vedno na voljo postelja v najbližji bolnišnici. Zato je bil ustanovljen koordinacijski center na ravni države. Koordinacijo postelj vodi dispečerski center Maribor, ki ima natančne podatke, kje so proste postelje, kje so proste intenzivne postelje, če tega podatka morebiti nima, pa dejavno išče postelje v najbližji mogoči bolnišnici. V ljubljanskem kliničnem centru na te klice odgovarja koordinator. Na voljo imamo aplikacijo, prek katere izvemo, kje so proste postelje. Prav tako imamo posebej podatek, koliko je predvidenih odpustov. Seveda se lahko zgodi, da v danem trenutku v najbližji bolnišnici postelje ni. Tega, koga pošljejo domov na primarni ravni ali v bolnišnicah, ne morem komentirati. Zelo zaupam svojim zdravnikom na kliniki in vsem tistim, ki se ukvarjajo s covidom-19 v kliničnem centru, da ob ustrezni klinični presoji ne pošljejo domov nikogar, pri katerem je v kratkem času mogoče pričakovati poslabšanje. Zavedati se moramo, da je covid-19 zelo potuhnjena bolezen in da nekdo, ki je danes še kar v redu, lahko čez noč doživi hudo poslabšanje in potrebuje takojšen sprejem.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)


Ali je pacient, ki zaradi cronove bolezni na šest tednov prejema biološka zdravila Remsima v infuzijah, bolj ali manj odporen na virus? Je to zdravilo zaviralec imunskega sistema.

Tu gre za zelo specifično zdravilo, ki deluje na določene podenote imunskega sistema. In zaradi tega ne nudi nobene zaščite proti covid-19. Tej bolniki s kronični črevesnimi boleznimi niso bolj ogroženi. A je potrebna previdnost pri ponovni aplikaciji zdravila. Pri tem se morajo posvetovati s svojim gastroenterologom.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 3. 11. 2020)


Kako poteka zdravljenje bolezni covid-19 pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, na primer Marevan in podobno?

Pri aktivni okužbi, takrat, ko smo v bolnišnici, je precej povečano tveganje za nastanek srdkov. Enako je tudi v intenzivnih enotah. Tako da tem bolnikom, če že prej ne prejemajo zdravil proti strjevanju krvi, kamor sodi tudi Marevan, predpišemo profilaktične oz. zaščitne odmerke, ravno zato, da bi preprečili nastanek strdkov. Medtem ko osebe, ki že jemljejo terapijo, z njo nadaljujejo.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Zakaj v isti družini tudi nekateri zbolijo za covidom-19, drugi pa ne?

Nikoli ne zbolimo vsi, ki smo izpostavljeni neki bolezni. Tu je pomembno, kakšno dozo infektivnega odmerka dobimo. Koliko virusa dobimo, kakšen je naš imunski status in seveda, v kateri fazi razvoja bolezni se testiramo. Če se testiramo prezgodaj, je morda tudi to razlog, da smo na testu negativni. Vedno je možna tudi tehnična težava, da je bil bris slabo odvzet in zato nismo dobili pozitivnega izvida preiskave.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Zakaj virus včasih povzroča težjo in včasih lažjo obliko bolezni? Od česa je to odvisno?

Nekako gre tu za to, kakšen je naš splošni status: koliko smo bolni, koliko smo stari. Gre za genetske predispozicije. Nekateri odreagirajo v drugi fazi bolezni bolj izrazito z imunskim sistemom. In v drugi fazi je ta tisti, ki povzroča zelo veliko težav. In to poskušamo zdaj z zdravljenjem z glukokortikoidi, ki so se izkazali za učinkovite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


V kakšnem zdravstvenem stanju so bolniki, sploh starejši, ki so preboleli covid, ko so odpuščeni iz bolnišnice?

Poskušamo, da so vsaj v takšnem stanju, da so približno sposobni samostojnega življenja, samostojnih aktivnosti. Trenutno je zaradi spremenjenega sistema sprejemanja povečana potreba po bolniških posteljah. Ni negovalnih postelj, tako da si včasih pomagamo z nadaljevanjem bolnišničnega zdravljenja v kakšni periferni bolnišnici, ki ima to možnost. Ali v zavodu za rehabilitacijo invalidov.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Je res, da družinski zdravniki kar po telefonu določajo, ali je nekdo zbolel za covidom ali gripo? Je to sploh mogoče, če bolnik ni bil poslan na testiranje?

Ne, samo na osnovi podatkov, ki jih pove bolnik, ne moremo ločiti, ali gre za klasični prehlad, - gripe trenutno še ni. Da potrdimo diagnozo covida moramo opraviti ustrezno testiranje. Če se pri družinskem članu pojavi podobna klinična slika znotraj enega tedna, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da tudi ta preboleva covid-19. Samo na osnovi tega, da nekdo kašlja in ima vročino, pa ne moremo tega trditi.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Koliko časa ima okužena oseba lahko vročino, čeprav jo zbija z zdravili?

Pri večini izzveni vročina med 10 in 14 dnevi. Če se to ne zgodi, potem je potrebno kontaktirati svojega zdravnika, ker je možno, da je prišlo do dodatne bakterijske okužbe. Utrujenost vztraja tudi po tem, ko nimamo več vročine.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Je pri drugi potrditvi okužbe s covid-19 tudi potrebna samoosamitev? Kako dolgo je oseba kužna?

Kužni smo, če imamo blag potek bolezni. Če jo prebolevamo okužbo doma, deset dni od začetka simptomov in če smo dva dneva brez vročine, se smatra, da nismo več kužni. In če se dobro počutimo, lahko gremo normalno v službo. Če je še vedno prisotna utrujenost, kašelj, nam naš osebni zdravnik še podaljša bolniški stalež. Ponovni brisi niso več potrebni, ker delčki virusa lahko ostanejo v žrelu še vrsto tednov, nismo pa več kužni.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Koliko pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, virus poškoduje pljuča?

Predvsem pri tistih, ki potrebujejo kisik ali pa celo zdravljenje s pomočjo mehanske ventilacije, pride do kar hudih poškodb. Moramo pa vedeti, da tudi pri tistih, ki imajo blag potek bolezni, kar nekaj časa vztrajajo bolečina v prsnem košu, huda zadihanost, tako da v zdajšnjem obdobju že nekaj vemo o tem, kar se je dogajalo v spomladanskih mesecih. Vsekakor vemo, da so spremembe prisotne po slikanju nekje tri mesece pri večini, pri nekaterih pa še dlje. Tako da spremembe so prisotne dolgo časa in so izrazite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


So spremembe pljuč tudi pri mlajših ljudeh, ki so ga preboleli v blažji obliki?

Tudi tukaj pri nekaterih mlajših ostaja nekaj sprememb na pljučih, seveda bolj kot smo bolni. Večja kot je potreba po kisiku večja je tudi sprememba na pljučih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


Oseba je prebolela virus in je plazmo s protitelesi darovala za zdravljenje tistih s hujšim potekom bolezni. Ali so drugi pacienti deležni tega zdravljenja? Koliko ljudi se zdravi s to metodo?

Ustrezna plazma mora imeti dovolj veliko število protiteles. Nekaj jih imamo na zalogi, težava je, ker nimamo plazme vseh krvnih skupin. Pogosto ni primernega dajalca za kakšno krvno skupino. Po drugi strani ta hip sprejemamo bolnike v bolnico že sedmi, osmi dan bolezni, ko je za plazmo že malo prepozno. Za zdaj se to zdravljenje še ne uporablja. Imamo jo na zalogi in jo nameravamo uporabiti ob prvi mogoči priložnosti, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kdaj je za zdravljenje bolezni covid-19 primeren vitamin D in kakšni so učinki pri pretirani uporabi?

Pri nas dajemo vitamin D pri bolnikih, ki so v enoti intenzivne terapije in imajo nizke vrednosti izmerjene. Pri teh dajemo že ves čas. Da bi ga pa vsem bolnikom, pa je zaenkrat premalo podatkov, da bi ga res dali kar vsakemu, ki pride s covidom v bolnišnico. Predvsem kadar jemljemo vitamin D skupaj s preparati iz kalcija ali s hrano, ki je bogata s kalcijem. Lahko nastanejo seveda tudi ledvični kamni.
Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Ali lahko vitamin D zaužije kronični bolnik s KOPB-jem in pljučnim emfizmom?

Da. Bolnik ima kronično obsesivno pljučno bolezen, obenem pa ima še emfizem. Absolutno lahko. Edina interakcija, ki jo poznamo glede vitamina D in pridruženih bolezni, je odpoved ledvic - hipervizija, nevarnost nastankov ledvičnih kamnov - če je ta kombinacija. Ledvice slabo delujejo, kalcija je preveč in temu dodamo še vitamin D. To je edino stanje, ko ne priporočamo uporabe vitamina D.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Ali vitamin D vpliva na druga zdravila, ki jih jemlje bolnik?

Nekaj interakcij ne, ampak ne tako močnih. Tiazidni diuretiki za odstranjevanje vode iz telesa bi lahko povzročili, da pride do interakcije med vitaminom D, diuretikom in kalcijem. Ampak ni tako nevarno. Na neki način pravimo, da ni neke grozne nevarnosti, zato ga priporočamo vsem bolnikom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Kako olajšati simptome covida-19? Ali drži, da je priporočljivo grgrati raztopino joda in piti vroče napitke, da virus ne pride do pljuč?

Pri covidu-19 počnemo enako kot pri drugih respiratornih boleznih: en teden počitka, limonin čaj, izoliramo se. Pri tistih, ki imajo blage simptome, zadošča, da se odpočijejo, popijejo zadosti tekočine, če imajo vročino, vzamejo Lekadol za znižanje. Tukaj je pomembna ena sama točka: če se jim začne poslabševati dihanje, takrat potrebujejo zdravnika. Oz. če imajo napravo za merjenje kisika v krvi in je ta nizek, potrebujejo zdravnika.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)


Katera zdravila naj uporablja oseba, ki ima revmatoidni artritis in je okužena z novo koronavirusno boleznijo? Ali se pri zdravljenju uporablja hidroxychloroqin oziroma zakaj ne?

Hidroxychloroqin se ta trenutek ne uporablja. S cinkom je bil na začetku kandidat, ampak se je pozneje izkazalo, da nima takšne moči in se ga ne uporablja. Oseba verjetno že ima kakšne kortikosteroide zaradi revmatoidnega artritisa, mogoče je celo na bioloških zdravilih. Tu ni nobene povezave. Svoja zdravila naj uporablja naprej in vse, kar je v povezavi s covidom-19. Ne bo kakšnih interakcij.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Je priporočljivo, da bolniki s covidom-19 jemljejo aspirin? Lahko to prepreči strdke v krvi?

Da. Acetílsalicílno kislíno ali aspirin priporočamo, ker tisti strdki, ki lahko nastanejo - sicer redko - lahko povzročajo težave. Seveda to priporočamo tistim, ki prenašajo aspirin in nimajo gastrointestinalnih težav.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Kako je z zdravilom ibuprofen pri zdravljenju bolezni?

Ibuprofen spada med nesteroidne antirevmatike. Ker ta zdravilna učinkovina poveča ac 2 prijemališča, virus pa se prime točno na ta encim, ki je na endotelijskih celicah, smo se bali, da se z jemanjem ibuprofena število teh prijemališč povečuje. Tako bi imel virus lažjo pot, vendar so dokazali, da ni tako. Ibuprofen - tudi njegova alternativa ibuprofen lysinate, ki hitreje deluje - sta v tem primeru inducirana in se ju lahko jemlje. V dveh znanstvenih študijah v Lancetu in v reviji JAMA so dokazali, da ni nobene nevarnosti.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Katera virusna zdravila pomagajo blažiti bolezen?

Lopinavir/ritonavir je kombinacija zdravilnih učinkovin, ki se uporablja pri HIV-u, in sta pokazala neke določene prednosti. Drugače pa se zdravila razvijajo v tem trenutku. Težko rečemo v tem trenutku, kaj zares pomaga.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Covid 19 in gripa

Bi se morali pred cepljenjem proti gripi testirati na covid-19?

To je dvojni pritisk na telo. Cepljenje pomeni vnos antigena v organizem ne glede na to, za katero cepljenje gre. In pri gripi se pri tem aktivira imunski sistem in aktivira se antigen prezentirajoče celice. Če pa smo hkrati zboleli za covidno boleznijo, pa je naš imunski sistem že tako aktiviran. Mogoče celo preveč. Ampak pri covidu nikoli ne vemo, na kateri stopnji bolezni smo. Tako da verjetno ne bi bilo dobro istočasno, ampak poskusimo se cepiti proti gripi čim prej. Seveda vemo, da je 250.000 odmerkov odšlo oz. da smo proti koncu, in tisti, ki se je cepil, je že uspel. Deset do 14 dni naj bi bilo razmerje, če sledi okužba.
Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Cepljenje proti gripi povzroči začasno oslabitev imunskega sistema; ali se je torej smiselno cepiti proti gripi, medtem ko razsaja koronavirus?

Tukaj se ne bi strinjal. Ko se cepimo proti gripi, vnesemo antitelesa, na katera se bo naš imunski sistem odzval in bo že naredil zaščito, še preden srečamo pravo gripo. In ta imunski sistem je zelo kompleksna stvar: številne celice, molekule, ene se spodbujajo, druge se zavirajo, druge predstavljajo gripin antigen drugim ... Zelo kompleksna stran. Če damo telesu neko cepivo, ne moremo reči, da je imunski sistem oslabljen, ampak aktiviran. Ekscitiran. Takrat se nekaj dogaja. Imunske celice poslušati, reagirati. Imamo tudi neka nespecifične substance, ki na splošno dvignejo imunski sistem. Kot že govorijo, da bi lahko cepivo proti tuberkulozi dvignilo imunski sistem. Mogoče imamo tukaj podoben mehanizem, da nespecifično cepivo dvigne imunski sistem na večjo odzivnost.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Bi se lahko zgodila kakšna hujša reakcija, če bi bili pozitivni na covid-19 in bi se šli cepit proti gripi?

Odvisno od posameznika. V telo prideta dva antigena. Virus, ki že aktivira imunski sistem, in potem še cepivo. Lahko bi sledili kakšni večjih nezaželeni učinki, kot so vročina, slabost, oblivanje, bolečine v mišicah ... Absolutno če je nekdo bolan, naj se ne cepi. Cepimo zdrave.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Se bodo morali letos vsi zdravstveni delavci cepiti proti gripi?

Zelo svetujem, da se cepijo vsi zdravstveni delavci, pa ne samo oni, ampak tudi ljudje s kroničnimi boleznimi in ranljive skupine prebivalstva. Bomo zelo veliko delali na tem, da spodbudimo kar največ zdravstvenih delavcev.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid -9, 20. 10. 2020)


Maske

Ali je nošenje mask v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kot so veže, hodniki, dvigala, obvezno? Kako ukrepati, če se stanovalci tega ne držijo?

Ukrepamo lahko vedno tako, da pokličemo inšpekcijo. To je neprijetno, če gre za soseda. Primerneje, da ga prosimo in mu povemo, da s tem, ko nosi masko, zaščiti nas. Tako kot bi mu rekli, če bi kašljal, da komolec položi pred usta.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kako varne so maske, ki jih zadnje dni nosijo ministri? Iz kakšnega materiala so in ali so bile testirane?

Gre za maske iz blaga. Pred kratkim je bila zanimiva oddaja, kjer so v slovenskem laboratoriju podjetja Lotrič testirali maske - tudi maske iz blaga. Tam je bil pameten nasvet: maska iz blaga je učinkovita, če skozi njo ne proseva svetloba. Sicer pa je ta učinkovitost manjša od medicinskih mask in še manjša od tistih mask, ki se uporabljajo pri intenzivnem zdravljenju bolnikov s covidom-19.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Ali se virus prenaša kapljično ali tudi aerosolno? Ali se virus zadrži v smogu?

O tovrstnem prenosu je veliko podatkov. Nedvomno vemo, da je virus sposoben pod določenimi atmosferskimi pogoji ostati v aerosolu v zraku tudi do tri ure. Ni pa to tisti pravi tip aerogenega širjenja, kot ga imamo pri ošpicah in tuberkulozi, na primer ko se bodo vsi, ki so v enem prostoru, okužili, če je v prostoru simptomatska oseba. Tega tu ni. Smo nekje vmes. Kar zadeva smog, so bile špekulacije, da je smog povezan s težo bolezni. Zelo verjetno je. Odvisno ni toliko, ali je ali ni, ampak kakšni sta temperatura zraka in vlažnost.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Kakšne maske nosi zdravstveno osebje in ali obstajajo maske, ki človeka 100-odstotno zaščitijo pred virusom?

Pri nas uporabljamo več tipov mask. Za bolnike, ko hodijo po bolnici, gredo na preiskave, imamo navadne kirurške medicinske maske. Za osebje, ki dela svoje običajne stvari, priporočamo kirurško masko tipa 2R, ki pomeni, da je varna pred vbrizganjem. Če imamo opravka z bolnikom s covidom-19, uporabljamo bodisi masko FF52 ali FF53. Te oznake kažejo na sposobnost filtriranja. V najbolj tveganih situacijah, to je delo na intenzivni terapiji ali oddelku, kjer so skorajda izključno bolniki s covidom-19, imamo že veliko osebnih respiratorjev, ljudje jim rečejo skafandri. Ta nedvomno 100-odstotno ščiti pred virusom, če je pravilno nameščen, če se dobro vzdržuje in če ga osebje zna uporabljati.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Zakaj stroka ocenjuje, da je nošenje mask izredno učinkovit ukrep, čeprav se število novo okuženih vsak dan tako zelo povečuje?

Tukaj gre za to, da ugotavljamo, da se ljudje zelo dobro držijo ukrepov na javnih prostorih, v službah, bistveno manj pa v popoldanskem času. Se pravi nekako ta pozornost in dojemanje nevarnosti se nam zdi v domačem okolju bistveno manjša. In takrat se bomo odločili za drugačen način vedenja, kot se odločamo, ko smo v službi. Zaradi tega je tudi širjenje virusa še vedno prisotno.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


Če oseba sama pelje psa na sprehod, mora imeti masko?

Če je čisto sam, je ne potrebuje. Ko bo srečal prvega se bo pa ta, ki bo prišel nasproti njemu počutil ogroženega in tudi on bi se moral zavedati, da je ogrožen.

Jelko Kacin, vladni govorec za covid-19 (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


Zakaj gostje Televizije Slovenija v enih oddajah nosijo maske v drugih pa ne?

Najprej studia Televizija Slovenije niso javni prostor. Ti naši prostori so večkrat dnevno razkuženi in ves čas prezračevani. Tudi zaradi drugih zadev imamo odlične prezračevalne sisteme in po posvetu z zdravstvenim inšpektoratom smo se odločili, da naši voditelji ne bodo nosili mask. Zgledovali smo se tudi po Evropski zvezi radiotelevizij. Tudi voditelji na drugih javnih radiotelevizijah ne nosijo mask v studiu. Še več: nekje tudi gostje ne nosijo mask v studiu zaradi tega, ker obstajajo pleksi pregrade, ker obstajajo razdalje med ljudmi. Mi smo zaradi zgleda rekli, da morajo tudi gostje nositi maske, zato da gledalci niso zmedeni. Namreč gost pride v hišo, je v stiku z različnimi ljudmi, potem gre v masko in potem gre v studio. Ves čas je v stiku z nekom drugim, zato mora nositi masko. Medtem ko je voditelj izoliran. Prostor je razkužen. In zato maske ne nosi.

Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenija, Premagajmo covid 19 (23. 10. 2020)


Gluhi in naglušni se ne morejo sporazumevati, saj je njihovo razumevanje sogovornika zelo odvisno od odčitavanja z ust in mimike obraza. Kot vemo, mnogi uporabljajo znakovni jezik. Klasična maska ovira njihovo komunikacijo. Je vlada sploh pomislila na ta del populacije?

Vlada je pomislila, kdorkoli je pogledal odlok vidi, da so izjeme. In izjeme so tolmači za slovenski znakovni jezik. Zato gospodje in gospe tolmačke, ki v živo tolmačijo naše novinarske konference, vemo, nastopajo prvič brez maske, ker jih sicer ne bi razumeli, in kot sem rekel, zato so posebej ozvočeni, da nas lahko razumejo takrat, ko mi zaradi zgleda drugim nosimo maske in pri tem govorimo.

Jelko Kacin, vladni govorec za covid-19 (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)


Ali plastične maske nudijo primerno zaščito?

Te maske nas ne zaščitijo in tudi ne nudijo zaščite pred nami, se pravi maske ne zadržijo naših kapljic, ki se lahko, ker maske ne tesnijo. Bistvo maske je, da tesni in te plastične maske ne tesnijo in omogočajo širjenje kapljic na robovih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)


Vsakdanje življenje

Ali se lahko dekle in fant, ki ne živita v istem gospodinjstvu, skupaj sprehajata?

Skupno gospodinjstvo ali ožji družinski člani se lahko skupaj tesno sprehajajo. Za vse druge je potrebna razdalja dva metra. Oziroma tisti, ki tečejo, potrebujejo tri metre razdalje. Pa lahko tečejo tudi brez maske na nekih sprehajalnih površinah. Težava je v dokazovanju, ali sta res par ali ne. Svetujem vsem, ki želijo imeti v teh časih urejene stvari, da se prek spletne strani prijavijo in uredijo začasno bivališče.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Se lahko med seboj druži majhna skupina otrok oziroma najstnikov, ki so že ves čas v tako imenovanem "mehurčku"?

Odlok ne predvideva te izjeme. Težko je dokazovanje tega "mehurčka", tega druženja. Menim, da je prav, da teh 14 dni potrpimo, zato da se bodo kapacitete v bolnišnicah nekoliko sprostile. In da se v tem času ne družimo oz. se družimo zgolj s člani skupnega gospodinjstva oziroma ožjimi družinskimi člani.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali lahko hodimo na sprehod z mamo ali očetom, če ta ne živi na istem naslovu, torej ni del istega gospodinjstva?

Gre za sorodstveno razmerje. Tu gre tudi za oskrbo pomoči potrebne osebe. Da se pogovori, pove, za kaj je treba poskrbeti, prinesti domov. Ti stiki so potrebni. Treba pa se je povsod zavedati odgovornosti, da s tem, ko prihajamo v stik s svojimi starši, moramo pomisliti tudi na to, ali smo bili v kakem tveganem stiku. Če imamo nameščeno aplikacijo Ostani zdrav, nas tudi ta opozori, da smo bili s kom v stiku. Če mi poskrbimo, da se ne okužimo, na ta način poskrbimo tudi za druge.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali lahko tečemo skupaj s sodelavko, če z njo delamo vsak dan?

Seveda. Dostop do javnih površin in rekreacije je dovoljen. Predpisana je razdalja. Brez maske je tri metre.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 13. 11. 2020)


Ali lahko pobiranju pridelkov pomagajo družinski člani ali prijatelji iz drugih občin? Kako je pri tem s potrdili?

Seveda, saj so tudi nas poklicali tako z zbornice in vsi tisti, ki jih zastopajo, ampak žal je omejitev omejena zgolj na člane istega gospodinjstva ali pa na ožje družinske člane. In nikogar drugega. Tukaj bi verjetno lahko omenili tudi zgodbo o tej dovoljeni pomoči sosedom, ki je pač dopustna, ampak jo pustimo ob strani, ker se druge pristojne službe s tem ukvarjajo, skratka, zgolj ožji družinski člani ali pa člani skupnega gospodinjstva lahko pomagajo pri obiranju teh sezonskih pridelkov, seveda pa je mogoče v bistvu izvajanje tudi neke gospodarske, kmetijske dejavnosti, ki je na drugačen način organizirana.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)


Ali bi lahko zdaj, ko so telovadnice zaprte, vadba potekala tako, da bi bil v telovadnici trener in morda še kdo, ki bi skrbel za tehniko, vadeči pa bi navodila trenerja spremljali po spletu? Ali je torej telovadnica lahko odprta, če gre za tak način vadbe na daljavo?

V takem primeru ne gre za dostop do širše skupine ljudi. Gre zgolj za zaposlene v objektu, kar pomeni, da objekt ni odprt. Že v preteklosti so se izvajale takšne vadbe po televiziji ali spletu, to je varen način. In pri takem načinu ne bo širjenja virusa.

Lado Bradač, ministrstvo za notranje zadeve (Premagajmo covid-19, 23. 10. 2020)


Znane so različne študije o tem, koliko časa virus "preživi" na površinah. Kolikšna je verjetnost, da virus dobimo npr. na svojih oblačilih, na hrani iz trgovine itd.?

Ti podatki, ki so na voljo, so predvsem laboratorijski podatki, kjer so nanašali velike količine virusa na površine in tam je virus ostal prisoten dolgo časa. Iz praktičnih primerov vemo, da je veliko večja verjetnost, da se okužimo preko kapljic kot preko površin. Vsekakor pa je smiselno, da ko pridemo domov, da si roke takoj umijemo ali razkužimo in prav tako je smiselno, da si roke razkužujemo, ko pridemo iz trgovine, ne samo, ko v trgovino vstopamo.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)


Kako je s prenosom virusa pri hrani; sadje lahko operemo, kruha ne. Ali se lahko s hrano, ki jo pojemo, okužimo?

Da bi prišlo do okužbe s hrano je do zdaj še nepotrjeno. In malo verjetno. Glavni prenos je preko dihal. Tudi, če bi virus vnesli s hrano, ima virus takšno zgradbo, da je občutljiv na vse, kar ga čaka v naših prebavilih. In to ne bi bila čisto prava pot okužbe. Res pa je, da ljudje velikokrat, ko pokažejo respiratorne simptome, lahko razvijejo simptome na prebavilih in kje drugje. Menim, da okužba s hrano ni problematična. Kljub temu je potrebno pred vsakim rokovanjem s hrano potrebno umivanje rok.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Kako je s pošiljkami v poštnih nabiralnikih? Kako nevarne so? Bi lahko bile vir okužbe?

Tudi tu nimamo neposrednih dokazov in opisov takšnih okužb. Vemo pa, da virus na določenih površinah preživi. Na površinah, kot so papir in karton, preživi dan do nekaj dni. Vendar je to preživetje zelo slabo. Število delcev, ki bi bili sposobni okužbe, precej hitro pade. Tu je moj nasvet, da po rokovanju s pošiljkami si je potrebno dobro in temeljito oprati roke.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Koliko časa je virus na laseh? Na obleki? Bi se morali, ko pridemo domov, stuširati, si umiti lase?

To mislim, da bi bilo v sedanji situaciji že pretirano. Če se držimo preprostih ukrepov, kot so zračenje prostorov, ohranjanje medsebojne razdalje, uporaba maske in umivanje rok, smo naredili zelo veliko.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)


Zdravstvo

Kje so meje zmogljivosti bolnišnic?

Gre predvsem za - bolj kot za prostorske - za kadrovske težave. Ni toliko težava pripraviti proste postelje kot pripraviti osebje, ki za bolnika na takšni postelji tudi skrbi. Več kot je bolnikov, ki so v intenzivnih enotah, več rabimo usposobljenega kadra, ki skrbi za te bolnike. Kar pomeni, da v drugih intenzivnih enotah tega kadra potem ni in zaradi tega je bilo treba tudi zaustaviti večino elektivnega programa.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)


Pomanjkanje zdravstvenih delavcev je velika težava. Zakaj se iz teh oddelkov, ki so začasno zaprti, ne razporejajo razpoložljivi medicinski kadri v oddelke, kjer je pomanjkanje kadra najizrazitejše?

Zdravstvene delavce iz oddelkov, ki jih zapiramo, preusmerjamo na covid. Pravzaprav oddelke zapiramo prav zato, da lahko te zdravstvene delavce preusmerimo na covid. Zaradi nobenega drugega razloga. Vse ostalo teče.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Je premeščanje bolnikov s covidom-19 v šotore ali telovadnice primerno zaradi prepiha, ki škoduje zdravi osebi, kaj šele bolni? Zakaj pristojni niso poskrbeli za ustrezne prostore že poleti?

To so bivalni pogoji, ki niso takšni kot bi bili, če bi bil nekdo v domu, bolnici. To so izhodi v sili. Telovadnica v Škofji Loki je za moje dojemanje primer zelo pozitivne prakse, kako so se tam organizirali župan, dom ... Da so lažje organizirali rdečo cono v sosednji telovadnici. Tam, kolikor sem bil na ogledu, ni prepiha. Postavili so predelne stene, imajo urejeno sanitarno ureditev. In tudi možnost, da se osebje ustrezno zaščiti. In mislim, da je to en del rešitve. Je pa treba poudariti, da vsi stanovalci ne bodo večno tam: ko se pozdravijo, gredo nazaj.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Vsako leto imamo v času razsajanja gripe veliko hospitaliziranih ljudi. Zakaj so bolnišnice zdaj na robu zmogljivosti?

Glede na obravnavo ti dve bolezni vseeno nista isti. Večina ljudi je imela vsaj enkrat v življenju že gripo, ima neko odpornost, nekaj jih je cepljenih in imamo tudi možnost terapije. Tudi zaradi običajne gripe ljudi ne hospitaliziramo. Hospitaliziramo ljudi, ki imajo zaplete po gripi. Grdo ali lepo: te ljudi lahko tudi bolj natlačimo v bolnico, ker se ne bojimo toliko prenosa okužbe. V primeru covida-19 so kapacitete omejene: najprej moramo imeti arhitekturno kolikor toliko ustrezen oddelek: ločene čiste in nečiste poti. Sobe bi morale skoraj obvezno imeti predprostor, zelo redko ga imajo. Težko je imeti večje število ljudi v sobi. Kapacitete so skorajda prepolovljene. Kot je že povedal naš generalni direktor, približno dobrih 20 postelj zasedajo ljudje, ki še bodisi nimajo te okužbe, pri katerih še čakamo, ali se bo okužba razvila, karantenski bolniki, ki jih v sistemu ne vidimo, in pa bolniki, ki pridejo z okužbami dihal in ali vročino in čakamo na izvide, da vidimo, kaj se bo pokazalo. In te ljudi premestimo na druge oddelke. Kar zadeva kader, imamo težavo, saj potrebujemo skorajda dvakrat več kadra za enega bolnika kot za običajno nego drugih bolnikov.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


Imunski sistem

Oseba dela v zdravstvu in je aprila prvič v blagi obliki prebolela covid-19. Oktobra je dobila pozitiven izvid testiranja že drugič, potek bolezni pa je bil veliko hujši. Kako je s skupinsko imunostjo? Ali lahko v kratkem času zboli še tretjič?

Lahko. Nabirajo se posamezni primeri. Povsem podrobno ne poznam tega primera, treba ga je analizirati, ali gre lahko eventuelno za prisotnost dednega zapisa virusa, ki ga test išče in poleg še kakšno drugo bolezen. To je še vedno možno. Ampak možno je, da oseba ponovno zboli po preboleli bolezni covid-19. Gre za koronaviruse, ki v splošnem - takrat, ko povzročajo navadni prehlad - ne puščajo trajne imunosti. Tako da so možne ponovitve. In to upanje, da nam bo čredna imunost prinesla neko varnost, je bilo že v začetku zelo preveč optimistično.
Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 30. 10. 2020)


Je resična trditev, da imunost lahko dosežemo na dva načina: s cepljenjem in tako, da koronavirusno bolezen 19 prebolimo? Ker cepiva še ni, obstaja le druga možnost.

Da ima prav. Lahko se cepimo ali prebolimo in nato smo nekaj časa imuni na to bolezen. Težava covida je, da nanj ne moremo gledati z vidika posameznika, ampak družbe, v kateri živimo. Mi smo družba, imamo medsebojne interakcije. Če bi gledal samo nase, bi rekel: Pa ga bom prebolel in bo v redu. V tej naši družbi je toliko ranljivih: če bi vsi pritisnili na bolnice, kar se nam zdaj dogaja, potem to zasiti sistem. Tudi tisti, ki imajo stare bolezni, stare težave. Nimajo možnosti, da gredo k zdravniku in se vsem generalno poslabša stanje. Jaz razmišljam, da bo ta virus čez nekaj let, ko se bomo pocepili ali preboleli in bomo delno imuni, bo to še eden izmed respiratornih bolezni virusov, ki jih imamo že zdaj tu pri nas. Otroci se prvič srečajo z njim in dobijo neko blago bolezen, kot vidimo pri zdajšnjih otrocih. Ta imunost se čez življenje obnavlja, ko se srečamo s tem virusom. Po navadi ne zbolimo. In tisti, ki so v ranljivi skupini, ne zbolijo hkrati. Ampak enkrat en, drugič drug, tako kot vidimo pri sezonski gripi. In takrat je zadeve mogoče speljati normalno čez kapacitete, ki jih imamo. Tukaj je težava, ker je virus nov in lahko zbolijo vsi hkrati.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Kaj poleg spoštovanja ukrepov lahko še naredimo za preprečitev okužbe? Kako pomembno je okrepiti imunski sistem?

Imunski sistem je zelo kompleksna stvar in ne moremo govoriti, da ga bomo okrepili, če jemo takšno ali drugačno substanco. Ali da delamo neko specifično stvar. To je cela znanost. Mi najbolje krepimo imunski sistem s tem, da živimo zdravo, uravnoteženo življenje. Tako telesno kot psihično. Da se dovolj naspimo, da imamo neko uravnoteženo, raznovrstno prehrano. Da smo aktivni tudi. Da pravzaprav pometemo - po domače - svoje podstrešje, da nismo ves čas v nekem stresu, zamerah, v nekih slabih emocijah. Na takšen način smo naredili največ, kar smo morali.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)


Zadnje čase se zelo priporoča vitamin D za večjo odpornost. Je treba tudi pri avtoimunskem obolenju na tak način krepiti imunost?

Vitamin D ima dve funkciji. Ena je generalizirana krepitev makrofago imunskega sistema, druga pa, da zmanjšuje poznejše težave. Ni tako močnih hipervnetij v pljučih, kot se lahko zgodi, če smo okuženi s covidom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Cepivo

Agencija za zdravila v času epidemije skrajšuje postopek za odločitev z 210 na 70 dni. Bodo cepiva varna in učinkovita?

Ocenjujem, da obe regulatorni agenciji sodelujeta precej dobro, kooperativno, seveda pa ne želita prejudicirati nobene faze v procesu registracije pridobitve dovoljenja pri obeh proizvajalcih. To pomeni postopek gre skozi vse potrebne faze, se pa nekoliko hitreje odvija, je pa vsakršna skrb odveč, da ne bi prišlo do spregleda kakršnega koli podatka, skratka proces je enakovreden normalnemu procesu registracije.
Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Vse države članice bodo dobile cepivo pod enakimi pogoji, naenkrat. Kako je Slovenija pripravljena na hrambo in transport cepiva?

Prvi, ki je deklariral, skratka Pfizer - BioNTech naveza, pri hranjenju svojega cepiva zahteva relativno zelo stroge pogoje. Torej, minus 70, minus 80 stopinj, kjer bi se cepivo hranilo, da bi ohranilo svojo delotvornost. Ostala dva ponudnika, torej Moderna celo deklarira možnost shranjevanja cepiva pri normalni temperaturi pet do osem stopinj. In naj bi bila ta vakcina stabilna celo v roku normalnega trajanja treh mesecev.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije je nekako julija štartalo s projektom načrtovanega cepljenja prebivalstva. V tistem trenutku niso mogli vedeti kako se bo zdravilo hranilo, oziroma vakcina hranila, tako da nekako v zadnji fazi pospešeno načrtujejo možnosti logističnih oziroma transportnih dostopov vakcine do uporabnikov.
Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Koliko cepiva bo dobila Slovenija?

Delitev Slovenije oziroma vseh članic Evropske unije gre po nominalnem razdelitvenem modelu. Delež populacije Slovenije na nivoju Evropske unije je nekje 0,5 odstotka, kar pomeni, da gre sicer za nominalno delitev, ki pa po moji oceni nekako ni najbolj realna. Jaz bi sam razmišljal pravzaprav, da bi se pri količniku razdelitve upoštevali mogoče drugi faktorji. Stopnja incidence obolevnosti, smrtnosti na 100.000 oziroma nekateri drugi faktorji, ki pa bi pravzaprav, po mojem mnenju, relativno bolj pošteno prikazali potrebo posamezne države po zahtevani količini cepiva.
Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Kdaj se bo cepljenje proti covidu-19 začelo pri nas?

Prve vloge za registracijo so bile vložene 20. novembra, nekje v teh dneh, torej takoj po objavi kliničnih rezultatov. Če smo realno optimistični, mislim, da bo ta proces, - čeprav bo pospešens strani regulatornih organov, bodo nekako, če bo šlo vse v skladu s pričakovanji -, prve registracije podeljene, nekje do časa božiča. Potem pa verjetno takojšnje aplikacije, kajti proizvajalci, predvsem BioNTech - Pfizer, celo deklarirata, da sta sposobna dobaviti prve količine cepiva nekaj ur po pridobitvi registracije, to pomeni, da lahko razumemo, da so prve količine vakcin že izdelane in čakajo na aplikacijo.

Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Cepljenje bo prostovoljno. Kaj se bo zgodilo, če se ne bo cepilo dovolj veliko število ljudi?

Cepljenje bo res prostovoljno, bo tudi plačljivo s strani ministrstva za zdravstvo, ki je zagotovilo dovoljšnja sredstva, posledično v sodelovanju z organi Evropske unije. Smiselno in potrebno bi bilo doseči prag, minimalni prag precepljenosti, za katerega se ocenjuje, da je nekje 60 - 65 odstotkov celotne populacije. Če se to ne bo zgodilo, nekako nismo zelo optimistični, da bomo lahko epidemijo izkoreninili. Tako da bi svetoval, seveda poleg upoštevanja vseh veljavnih ukrepov, karanten in izogibanja druženja, čim večjo odločitev prebivalstva za cepljenje.
Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Kdo pripravlja strategijo cepljenja pri nas in distribucijo?

Skupaj z NIJZ smo delali poizvedbe med prebivalci, po domovih tudi med zaposlenimi v zdravstvu - kritična infrastruktura - in prišli do številk, koliko ljudi bi bilo pripravljenih, da se cepi. Približno tudi toliko odmerkov smo zagotovili znotraj evropskega razpisa. Bo pa to prihajalo postopno.

Tomaž Gantar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 10. 11. 2020)


Razvoj cepiva je dolgotrajen postopek, ki običajno traja več let, zato se ob hitenju številni sprašujejo, ali bo cepivo varno.

Najpomembnejši podatek je seveda varnost. Evropska agencija za zdravila ne bo dovolila, da bi prišlo na trg katero koli cepivo, ki ne bi izkazovalo dovolj visoke ravni varnosti. Ne govorim o učinkovitosti. Lahko je učinkovito, za varnost pa ne vemo. Recimo, Rusi imajo dve cepivi - inštitut Gamaleja in Vektor. A so preskočili tretjo, tisto klinično fazo, ki je najpomembnejša faza z vidika varnosti. Tako da težko rečemo, kaj je z njihovimi cepivi. Enako je s Kitajci. V Evropi se to ne bo zgodilo. Varnost je najpomembnejša.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Kako delujejo cepiva na osnovi DNK-ja in RNK-ja?

Gre za vnos antigena v človeško telo, ki spodbudi prejemnika vakcine, da zgradi protitelesa in aktivno aktivira svoj imunski sistem, ki se bori proti virusu. Zanimivo je pravzaprav, da so tri družbe, ki razvijajo na osnovi iste tehnologije, začetnik je nemška družba CureVax, nadaljevala je nekako Moderna in pa seveda BioNTech v sodelovanju s Pfizerjem. Zanimivo pa je, da se pri vseh treh, čeprav imajo nekako deklarirano enako tehnologijo, odmerki cepiva, ki jih nekako ponujajo oziroma ki jih
bodo ponudili na trg razlikujejo. In sicer CureVax, ki je v drugi fazi kliničnega razvoja tega cepiva, štarta z dozo 12 mikro gramov aktivne učinkovine, BioNTech Pfizer, ki je nekako tisti, ki je prvi 18. novembra objavil tudi učinkovitost 90-odstotnega efekta pri uporabi cepiva, štarta v svoji aplikaciji s 30 miligramsko dozo,
dočim ameriška Moderna pa deklarira vsebino 100 mikro gramov. Tako da gre pravzaprav za zelo zanimive projekte različnih družb, vendar z isto tehnologijo, z različno vsebnostjo. Nekako iz tega pa sledi tudi pravzaprav zanimivost shranjevanja cepiva, o katerem se tudi veliko govori.
Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Nekatera podjetja, ki razvijajo cepivo, uporabljajo nove tehnologije - cepiva na osnovi DNK-ja in RNK-ja ter vektorska cepiva. Kakšne so te novosti? Lahko zaradi tega, ker so to nove tehnologije pri razvoju cepiva, pričakujemo kakšne stranske učinke, ki se bodo pojavili šele čez čas?

Če je kaj "dobrega" naredila pandemija - seveda je veliko slabega -, je združila znanje. Po vsem svetu razvijamo nove platforme, nov način. Do zdaj smo uporabljali konvencionalna cepiva, kar pomeni, da v telo vnašamo antigen - del virusa v tem primeru. Del bakterije, če gre za kakšno drugo bolezen. Lahko pa je tudi narejeno na poseben rekombinanten način. Zdaj pa se vnaša posebno prirejen genetski material, tako da naše telo začne proizvajati del virusnega proteina in na ta način dobimo pozneje protitelesa.

Koliko nove tehnologije vplivajo na varnost cepiva, je veliko vprašanje. Za zdaj kaže zelo dobro. Podobna cepiva so bila že uporabljena v veterinarski praksi, na človeku še nikoli do zdaj. Prav zato moramo spremljati razvoj. In samo dva primera neželenih učinkov sta bila pri cepivu AstraZeneca in že so ustavili klinične študije, dokler niso dokazali, da sta oba primera nepovezana s samim cepivom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Britanska raziskava je utemeljila sume, da je imunost, če smo preboleli covid, le kratkotrajna. Kako bo to vplivalo na cepljenje? Se bomo morali cepiti večkrat?

Zelo verjetno. In verjetno bosta potrebna dva odmerka. Odvisno od tipa cepiva, ampak če bomo šli z DNA- in RNA-cepivi naprej, bosta potrebna dva odmerka v krajšem obdobju. Potem pa, kakor kaže, bo potrebno vsako leto cepljenje. Tega še ne vemo. Mogoče lahko potegnemo vzporednice s celjenjem za gripo, ker gre tudi za virusno bolezen, toda nista enaki. Ne bo pa trajne imunosti. Vsaj tako kaže.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Katera zdravila za covid-19 so na voljo v svetu in katera pri nas?

Ta trenutek imamo remdesivir, ki še zdaleč ni tako učinkovito, kot bi si želeli. Pomaga pa. In predvsem zdravilo, ki zmanjšuje vnetje. V drugi fazi okužbe, ko virus prehaja v spodnje dihalne poti, prihaja do t. i. zalitja pljuč z eksudatom. Takrat uporabljamo protivnetna zdravila, ki so nespecifična. Na virus sploh ne delujejo, zmanjšujejo pa vnetni odziv. To je deksametazon, ki ga imamo pri nas dovolj.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)


Virus in odpadne vode

Kako zanesljivi so podatki pridobljeni iz odpadnih voda?

Odpadne vode, ko analiziramo število kopij RNA-virusa, tu vpliva veliko število dejavnikov: kot je pretok padavine, različne odplake, ki lahko vstopajo v čistilne naprave in lahko motijo sam test, zato moramo opravljati veliko različnih kontrolnih meritev. In najpomembneje je, da se analiza opravi velikokrat. In potem najdemo neki trend koncentracije. Trenutno smo v fazi modelnega monitoringa, ki bi ga bilo smiselno tudi razširiti.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Podrobno spremljate stanje vode v ljubljanski čistilni napravi. Kaj ste do zdaj ugotovili?

Do zdaj smo ugotovili naraščanje virusa na začetku oktobra. Konec oktobra je prišlo do platoja in od takrat naprej se razmere ne umirjajo prav zelo. V zadnjem času smo analizirali odplake iz doma starejših Medvode, kjer smo že naslednji dan, ko so našli enega izmed stanovalcev s simptomi, zaznali virus v zelo veliki količini. Kar pomeni, da bi lahko analizirali domove, ki so negativni, in takoj, ko pride do povečane količine, bi lahko prišlo do množičnega testiranja. Mislim, da je prav množično testirnaje tisto, ki je na Kitajskem rešilo gospodarstvo in celotno družbo.
Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Lahko z analizo odpadnih voda napoveste tudi prihodnji izbruh virusa?

Če bi na več mestih spremljali odpadno vodo, bi morda lahko napovedali tretji val oz. sploh tam, kjer ne bi bili pozorni, da je prišlo do okužbe, tam kjer so recimo občine še negativne, kot vidimo, vedno več ljudi ne kaže bolezenskih znamenj. In v tem primeru ne gredo na testiranje. V odpadnih vodah pa to lahko vidimo.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Ali analiza odpadnih voda zazna tudi asimptomatske okužbe z novim koronavirusom in okužbo pri ljudeh, ki še ne kažejo simptomov?

Da, lahko se to vidi.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Kako bi lahko sledili vzorcem odpadnih voda v domovih za starejše. Kako bi si s tem lahko pomagali?

Prva pilotna študija poteka v domu starejših občanov v Medvodah od prejšnjega tedna. In zelo smo bili presenečeni, ko smo že drugi dan po analizi ugotovili, da je SARS-CoV-2 RNA prisoten v odpadni vodi, in hkrati dobivamo tudi podatke od doma, kako oni testirajo in kakšno je število okužb. Več informacij bomo imeli. Pri nas je bilo zanimivo dejstvo, da je že en okužen stanovalec pokazal takšno visoko količino virusa v odpadni vodi.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)