350.000 odločb o dolgotrajni bolniški

Če delavec pride v službo, nato pa dobi odločbo o bolniškem dopustu, delodajalec ne ve, kako naj mu obračuna plačo. Če pa delavec zaradi zdravstvenih težav v službo ne gre, lahko zaradi neupravičene odsotnosti delo celo izgubi. Delodajalci pogosto zavarovancem pomagajo tako, da jim v takih primerih za nazaj pokrijejo izostanek z dopustom. Na ZZZS-ju pojasnjujejo, da je več kot 80 odstotkov odločb v ustreznem časovnem okviru, zamude pa utemeljujejo s kadrovsko podhranjenostjo in povečevanjem števila bolniških dopustov. Varuh človekovih pravic, ki opozarja, da so zaradi prepoznih odločb v stiski tako zaposleni kot tudi delodajalci, pa meni, da gre za organizacijski problem, ki ga mora ZZZS čim prej rešiti.

Kljub diagnozi specialista petkrat zavrnili podaljšanje bolniškega dopusta

Robert Pušenjak že 35 let dela v živilski industriji. Desetletja dela v pekarni, kjer je dvigoval težke vreče moke, veliko časa preživel v prisilni drži in se pogosto pripogibal, so pustila trajne poškodbe na njegovi hrbtenici. "Imel sem izrabo ledvenega dela hrbtenice, med ploščicami ni bilo več sklepnega maziva in me je bolelo. Nevrokirurg me je po pregledu napotil na operacijo." Zaradi dolgih čakalnih dob − na operacijo je čakal dobri dve leti − se mu je bolniški dopust iztekel že dolgo pred posegom, pri podaljševanju pa se je pogosto zatikalo. Priznanje bolniške odsotnosti so mu kljub diagnozi specialista petkrat zavrnili. Ker ni bil zmožen za delo, je porabil dopust in nadure. "Ne upoštevajo specialistovega mnenja, da nisi sposoben delati. Avtomatsko te zavrnejo in edino, kar ti preostane, je tožba," je povedal Robert Pušenjak. Tožbo je dobil in danes opravlja drugo delo pri istem delodajalcu. Zaposlen je za polovični delovni čas. Po dolgotrajnih prizadevanjih so mu vrnili tudi dopust in ure.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Potrebujemo nov sistem

Vseh oseb na bolniškem dopustu ne smemo metati v isti koš, opozarja predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani Metoda Dodič Fikfak: "Eno je bolniški stalež, ki je čisti bolniški stalež, kjer teče čimprejšnja rehabilitacija, da se vrneš na delo, drugo je pa stalež, ko čakaš preiskave, na katerih bo šele ugotovljeno, ali si bolan in koliko, ter vmes ni rehabilitacije, ker še ni postavljena diagnoza." V prvem primeru o upravičenosti bolniškega dopusta ni dvoma, v drugem Fikfakova predlaga drugačne rešitve. "Verjetno bi marsikateri delavec lahko opravljal določena dela v času čakanja. Ni pa nujno in največkrat to niso ista dela, kot jih je opravljal prej," je prepričana Dodič Fikfakova. Trenutno sistem deluje tako, da ZZZS o podaljšanju bolniškega dopusta odloča na podlagi bolezni in ne na podlagi delovnega mesta človeka, zato se lahko dogajajo krivice, poudarja Dodič Fikfakova: "Dva pacienta z isto diagnozo se ne obnašata enako in nimata enakega delovnega mesta. In tukaj smo v naslednjem konfliktu: ti si lahko ozdravel do določene mere za neko delo, ni pa nujno, da si ozdravel za svoje delo. Treba je tehtati, sistem kot tak pa je popolnoma nezadosten, zato ga moramo zamenjati ali spremeniti."

Irena Manfredo, specialistka medicine dela na Centru medicine dela, prometa in športa v Zagorju, pa opaža pojav izjemno dolgih bolniških staležev. "Vidim predvsem težavo v slabi sistemski urejenosti in neupoštevanju vračanja na delo, tako kot delajo s takimi dolgotrajnimi staleži v tujini. Proces vračanja na delo bi moral biti sestavni del rehabilitacije bolnika po poškodbi ali bolezni in bi moral biti vključen v sistem zdravstvenega zavarovanja," je prepričana.

V Sloveniji vsak dan na bolniški odsotnosti skoraj 40 000 ljudi

Da trenutni sistem potrebuje spremembe, meni tudi ZZZS, ki je lani pozval tako Ministrstvo za zdravje kot tudi Ministrstvo za delo, naj sprejmeta ukrepe, ki bodo pripomogli k obvladovanju dolgotrajnih bolniških odsotnosti, saj je teh iz leta v leto več. V Sloveniji izgubimo približno 12 milijonov delovnih dni na leto, kar pomeni, da z dela vsak dan izostane nekaj manj kot 40 000 ljudi.

Te številke se zadnjih pet let izrazito povečujejo. Po podatkih ZZZS-ja je bila leta 2014 stopnja bolniške odsotnosti 3,8-odstotna, izgubljenih delovnih dni pa je bilo dobrih devet milijonov. Leta 2018 so bili zaposleni zaradi bolezni ali poškodb v povprečju odsotni že 4,6 odstotka delovnih dni, število izgubljenih delovnih dni se je povečalo na več kot 12 milijonov.

V letu 2019 bo po do zdaj pregledanih podatkih bolniških odsotnosti še več, ocenjujejo na ZZZS. Zaradi tega se povečujejo tudi odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje za ta namen. V letu 2019 jih bo predvidoma skoraj za 386 milijonov evrov, kar je za 71 % oziroma za 160 milijonov več kot pred petimi leti.

Že vrsto let ugotavljajo, da je delež odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov izrazito višji pri ženskah kot pri moških. Tako so bile po podatkih iz zadnjega zdravstvenega statističnega letopisa ženske v povprečju odsotne skoraj 19, moški pa dobrih 12 koledarskih dni.

Najpogostejši navedeni vzrok za bolniško odsotnost pri moških so poškodbe, pri ženskah pa bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Pri primerjavi podatkov glede na statistično regijo delodajalca je najvišji odstotek bolniške odsotnosti v koroški, najnižji pa v osrednjeslovenski statistični regiji.