Podatke o teži, višini, po novem tudi o obsegu trebuha, pediatri dobijo le od profesorjev športne vzgoje. Foto: Pixabay

"Naši otroci za državo več kot očitno niso prioriteta," so kritični pediatri, ki opozarjajo na zastarelost preventivnih programov otrok in mladostnikov.

Nova cepljenja, uvedba devetletke, digitalne tehnologije ... – spremembam ne sledimo, pravijo.

"Poglejmo samo debelost. Debelost je enako ogrožajoča bolezen kot rak in dolgoročno je smrtna," opozarja Jasna Čuk Rupnik iz Sekcije za primarno pediatrijo.

Med otroki je vse več tudi komunikacijskih in psihosocialnih motenj. "Ne najdemo jih, ne dovolj zgodaj. To se najde takrat, ko vidimo, da otrok ne funkcionira več," opozarja Jasna Čuk Rupnik.

NIJZ ne sme zbirati podatkov o slovenskih otrocih

Ukinili nekaj starih, dodali nekaj novih
Zato predlagajo: uvedli bi nova testiranja, nekatere dozdajšnje meritve pa bi ukinili – denimo laboratorijske preiskave krvi, urina in blata v tretjem in petem letu starosti, ki so državo v 17 letih stali 3,5 milijona evrov. Nepotrebna sta tudi dva pregleda kolkov pri novorojenčkih, ob rojstvu in potem še enkrat.

Podatke o teži, višini, po novem tudi o obsegu trebuha, pa pediatri dobijo le od profesorjev športne vzgoje. "Sramota, pri tako dobri pediatrični službi, nihče več ne zbira teh podatkov na državni ravni," se jezi sogovornica.

"Na žalost zakon, ki določa, katere podatke smemo zbirati v zdravstvu, od leta 2000 ni bil spremenjen, in pričakujemo in upamo, da bo kmalu prišel na vrsto," pravi Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zdaj pediatri opozarjajo še na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kjer piše, da naša država glede zdravja otrok in mladostnikov nima strategije, mnogih podatkov pa sploh ni posredovala.

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so upoštevali priporočila pediatrov, z njimi ves čas sodelovali in pravilnik dali v javno razpravo.

Pediatri zahtevajo prenovo preventivnih programov