ESS se je seznanil tako s predlogom Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot z dopolnjenim predlogom LMŠ-ja. Poleg možnosti parcialnih rešitev, torej ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot pravi, obstaja tudi možnost celostne prenove zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, h kateri se nagibajo tudi na njegovem ministrstvu.

"V debati je bilo razbrati, da se obe strani – sindikalna in delodajalska – nagibata k celostni obravnavi in prenovi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," je poudaril minister.

To pomeni, da bi se odprlo več stvari, "ne le vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak tudi pravilnik o poklicnih boleznih, košarica pravic z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, struktura skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako naprej", je naštel.

Po njegovih besedah so se socialni partnerji sicer dogovorili, da če v DZ-ju padeta tako predlog Levice kot dopolnjen predlog LMŠ-ja, ministrstvo za zdravje nadaljuje po poti celostne prenove zakona, ki bi ga predstavilo spomladi prihodnje leto.

Ministrstvo bi na ESS prišlo z izhodišči, ESS bi vzpostavil pogajalsko skupino, sledilo pa bi usklajevanje odprtih vprašanj. Vse morebitne spremembe pa bi bile uveljavljene 1. januarja 2021.

Nova pravila za socialne partnerje

Socialni partnerji so podpisali spremembe pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in spremembe protokola o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. ESS bo tako lahko obravnaval tudi nevladne zakonske predloge.

Premier Marjan Šarec je povedal, da je pobuda za spremembe pravil delovanja ESS-ja nastala na strani delodajalcev, ki so septembra prekinili socialni dialog. Niso se namreč strinjali, da se predlogi zakonov v DZ vlagajo mimo ESS-ja, kot je to počela Levica, saj bi bili lahko sprejeti brez soglasja socialnih partnerjev.

"Delo je za nekaj časa zastalo, a smo se usedli skupaj za mizo in dorekli sistem za naprej," je povedal Šarec in dodal, da so se zavezali, da bo dialog tekel dalje in da bo ESS lahko obravnaval tudi nevladne predloge zakonov, ki bodo uživali podporo ministrske ekipe.

"Verjamem, da bo to predstavljalo neki nov zagon, da bo vzpostavljeno novo zaupanje med socialnimi partnerji," je dejal Šarec, ki je bil prepričan, da bodo zakoni, ki bodo obravnavani na ESS-ju, lažje dobili glasove tudi v DZ-ju. "Če bi se zgodilo, da bi iz takih ali drugačnih razlogov dialog spet zastal, bomo spet sedli skupaj in spet iskali rešitve. Kajti socialni dialog je izjemnega pomena in ne smemo dovoliti, da bi v tem mandatu, zato ker je vlada manjšinska, zamrl," je sklenil.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je opozorila, da socialne partnerje v prihodnje čaka precej izzivov, med njimi pa je posebej poudarila področje pokojnin. Nujno je, da vsi trije partnerji čim prej sedejo za mizo in najdejo čim boljše rešitve, verjame. "Socialni dialog je temelj socialnega miru, samo socialni mir pa lahko pomeni napredek države in gospodarski razvoj," je navedla.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je po podpisu dejala, da se bo kmalu pokazalo, kako resno so vse strani zavezane podpisanim spremembam pravil in protokola. Če bosta dokumenta spoštovana, težav po njenem mnenju ne bo. Med projekti, ki jih čakajo, je omenila socialni sporazum in pogajanja na bilateralni ravni, ki so zaradi težav na ESS-ju zastala na vseh področjih.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš je dejal, "da je ESS vrednota in posvetovalni organ za državo". Mora se slišati vse tri strani, "ne pa, da se skače mimo vrst in zakone sprejema mimo ESS-ja", ter posvaril, da je treba dokument ne le podpisati, temveč tudi živeti. "Kako se bo to odvijalo, pa bomo videli v prihodnje," je še dejal.