Finska na novo organizira predvsem delovanje primarnega zdravstva, a na prave rezultate, kako uspešen je novi sistem, bo treba še počakati. Foto: BoBo
Finska na novo organizira predvsem delovanje primarnega zdravstva, a na prave rezultate, kako uspešen je novi sistem, bo treba še počakati. Foto: BoBo

Evropske zdravstvene puščave

Povsod po Evropi po epidemiji covida-19 zdravstveni sistemi klecajo pod bremenom pomanjkanja zdravnikov in zdravstvenega osebja. Zdravnikov, predvsem družinskih, je premalo predvsem na podeželju. "Dejansko bi lahko 87 odstotkov Francije označili za medicinsko puščavo," je pred kratkim dejala predstavnica francoskega ministrstva za zdravje Agnes Firmin Le Bodo. Kar sedem milijonov Francozov je brez osebnega zdravnika. V Nemčiji, drugem evropskem velikanu, je premalo zdravnikov predvsem v nekaterih delih dežel Porenje – Pfalška in Mecklenburg – Predpomorjanska. Po številu zdravnikov je pod evropskim povprečjem tudi Slovenija.

(Pre)globoki rezi pri študentih

V obeh državah, ki za zdravstvo namenita zajeten delež proračunov, vsaka več kot 12 odstotkov, je skoraj polovica zdravnikov starejših od 55 let. Pomanjkanje zdravnikov je med drugim tudi posledica strogih omejitev pri študiju medicine v zadnjih desetletjih. V Franciji se je v zadnjih letih zaradi zahtevnih pogojev od več kot 9000 študentov medicine prvega letnika v drugi letnik študija uspelo prebiti malo več kot 3000 bodočim zdravnikom.

Tudi o tem se bomo v oddaji Globus pogovarjali s predstavnikoma vplivnih zdravniških organizacij iz Nemčije in Francije. V vseh državah, v katerih je kriza, pripravljajo reforme zdravstvenih sistemov in ena od rešitev je tudi prenos nekaterih delovnih obveznosti zdravnikov med pristojnosti diplomiranih medicinskih sester.

Sorodna novica Kriza evropskega zdravstva: premalo zdravnikov in sester, hude obremenitve in beg v bogatejše države

Evropski vzorniki

Predstavniki zdravstva opozarjajo tudi na pretirano birokratizacijo v zdravstvu. Ena od rešitev je digitalizacija. "Baltiške države so nam lahko vzor pri digitalizaciji," pravi Gunther Matheis, podpredsednik Nemškega zveznega zdravniškega združenja. Med vzori je lahko tudi Finska, ki je letos začela izvajati obsežno reformo zdravstvenega sistema. Na novo organizira predvsem delovanje primarnega zdravstva, a na prave rezultate, kako uspešen je novi sistem, bo treba še počakati. V Globusu smo pripravili daljšo reportažo iz te skandinavske države, v kateri pravijo, da bi v tem trenutku potrebovali še najmanj 1000 splošnih zdravnikov.

Davek covida-19

Ocene Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo kažejo, da je med pandemijo covida-19 umrlo okoli 50 tisoč zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Epidemija je zahtevala hud davek v zdravstvu in v starajoči se Evropi, v kateri obupno primanjkuje mladih zdravnikov, njihovi preobremenjeni starejši kolegi pa odhajajo v pokoj, je kriza zdravstvenih sistemov prednostna naloga vlad in povsod tudi vroč politični kostanj.

Globus: Kriza evropskega zdravstva