Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) se sicer strinjajo, da mora biti področje poklicnih bolezni ustrezno urejeno, "a to nikakor ne sme pomeniti, da je vloga delodajalca pri ugotavljanju poklicne bolezni popolnoma izključena". Zakonodajalec v pravilniku, ki bo začel veljati 1. maja, po njihovih navedbah ni upošteval ključnih pripomb gospodarstva, in sicer da bi imel delodajalec ali strokovni delavec za varnost pri delu možnost opozoriti delavca o tveganjih za poklicno bolezen.

Sorodna novica Delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, bodo vloge za ugotovitev lahko vlagali od 1. maja

"Ni upoštevana niti pobuda delodajalcev, da bi interdisciplinarna skupina strokovnjakov na pobudo delodajalca opravila ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih ter opravila razgovor s strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen," so v sporočilu za javnost kritični v zbornici. Prav tako delodajalec ne more podati pritožbe zoper ugotovitev interdisciplinarne skupine, so dodali in ob tem izrazili prepričanje, da bi mu morala biti ta pravica zagotovljena.

Dotaknili so se še problematike regresnih zahtevkov. "Ugotovljena poklicna bolezen bo namreč zagotovo generirala tudi regresne zahtevke javnih zavodov, tako Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije kot tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, do delodajalcev," so prepričani. Ob tem so se vnovič zavzeli za ustrezno ureditev te problematike, denimo z zneskovno omejitvijo regresnih zahtevkov in izločitvijo male malomarnosti, v sistemskih zakonih. Zaradi vseh naštetih razlogov pravilnika o poklicnih boleznih ne morejo podpreti, so še zapisali.

ZZZS: Namen pravilnika ni uveljavljati odškodninskih zahtevkov

Novi pravilnik je sicer posledica 30-letnih prizadevanj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer so, potem ko njihova opozorila državi niso zalegla, Mednarodno organizacijo dela (ILO) obvestili, da Slovenija krši ratificirano konvencijo, ki jo med drugim zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.

Pravilnik zdaj omogoča začetek ugotavljanja poklicnih bolezni. "To so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan," je v petek pojasnila Lučka Böhm iz ZSSS-ja. Velja le za bolezni, ki so na nacionalnem seznamu poklicnih bolezni. Ta seznam bodo sproti dopolnjevali, že zdaj pa je po njenih besedah najsodobnejši.

V ZSSS-ju so v petek zatrdili tudi, da namen pravilnika ni uveljavljati odškodninskih zahtevkov, temveč zagotavljati boljše pogoje za zdravje zaposlenih in primerno skrb za tiste s poklicnimi boleznimi. Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se po njegovih besedah nimajo česa bati.