Vseh v Ljubljano napotenih pacientov, vključno s potrebo po stereotaktičnem obsevanju, je bilo od konca novembra do sredine aprila 131. Foto: BoBo
Vseh v Ljubljano napotenih pacientov, vključno s potrebo po stereotaktičnem obsevanju, je bilo od konca novembra do sredine aprila 131. Foto: BoBo

"Zdravljenje pacientov z urološkimi raki, ki so že bili v obravnavi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, vodimo dalje," je povedala predstojnica oddelka za onkologijo Maja Ravnik.

Pojasnila je, da je v septembru nenačrtovano odšel zdravnik specialist in se zaposlil na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. "Dodatno smo imeli še bolniške oziroma porodniške dopuste. Zato smo zaradi nenačrtovanega pomanjkanja kadra zaprosili za pomoč pri obravnavi pacientov z urološkimi raki, vendar le za novo diagnosticirane paciente," je navedla.

Paciente so na Onkološki inštitut začeli preusmerjati konec novembra. "Preusmeritev novo zbolelih pacientov z rakom urološkega trakta je začasna, do kadrovske okrepitve. V tem letu smo pričakovali prihod treh novih specialistov, ki bi med drugim prevzeli tudi to področje. Zaradi porodniških dopustov staležev pa bomo letos deležni prihoda samo enega specialista, drugo leto nato še dveh," je še povedala Ravnik.

Dodala je, da vsak specialist v UKC-ju Maribor v nasprotju z Onkološkim inštitutom "pokriva dve veliki onkološki področji, kar je izrazito naporno, saj je pacientov na posameznika zelo veliko".

Februarja je bilo 58 bolnikov, ki so prišli prvič na zdravljenje

Mesečno v ambulantah internističnih onkologov obravnavajo okoli 700 pacientov. V februarju so našteli 664 obravnav, od tega je bilo 58 bolnikov, ki so prvič prišli na zdravljenje.

Vseh v Ljubljano napotenih pacientov, vključno s potrebo po stereotaktičnem obsevanju, je bilo od konca novembra do sredine aprila 131. Zato se predstojnica Ravnik čudi navedbam na aprilski seji pododbora DZ-ja za spremljanje rakavih obolenj, kjer je bil kot glavni razlog za velik pritisk na Onkološki inštitut navedena domnevna prekinitev obravnav bolnikov z urološkimi raki v UKC-ju Maribor.

Maja Ravnik je ob tem pojasnila, da je bilo po Državnem programu za obvladovanje raka že pred vrsto let načrtovano širjenje dela onkološke dejavnosti na periferne centre. "Od leta 2012, ko so določeni periferni centri sprejeli prvega specialista internistične onkologije, se je dejansko začel razvoj 'periferije'. Žal pa nekateri centri niso obstali, saj so ostali brez specializantov internistične onkologije. Samo UKC-ju Maribor je uspelo okrepiti ekipo tako internističnih onkologov, radioterapevtov in nato še zdravnikov paliative, da smo danes dejansko drugi onkološki center v državi," je spomnila.

Po njenih besedah je Splošna bolnišnica (SB) Celje to nehala opravljati, v SB Šempeter je od 2012 zaposlena le ena specialistka internistične onkologije, v SB Slovenj Gradec dejavnost vodi specialist interne medicine z dodatnimi znanji. "Zdaj se trudimo zagnati onkologijo v SB Izola, ki je sprejela prvega specialista internistične onkologije. Na Golniku sta dva internistična onkologa in internistka z znanji, ki obravnavajo izključno samo raka pljuč. Za zagon perifernega centra je potrebna motivacija z več strani, tako perifernega centra kot tudi Onkološkega inštituta kot vodilne institucije, seveda ob jasnem načrtu na najvišji državni ravni, da se to izvede," je še opozorila.