Razmere so resnično precej resne. Po zadnjih podatkih ZZZS-ja je brez izbranega zdravnika 133 tisoč zavarovanih oseb, na voljo pa je prostih zgolj še dobrih 100 oziroma 11 odstotkov družinskih zdravnikov. Za paciente, zlasti starejše, je to velika travma, pravi varuhinja Duša Hlade Zore. "Za njih je najtežje že to, da so izgubili zdravnika. Seznami, ki so na voljo, so rdeči. To pomeni, da so vsi zdravniki zasedeni. Pojavljajo se vprašanja, kam, če slučajno zbolim zdaj, ko nimam zdravnika?"

Vse več občin nima več prostega niti enega družinskega zdravnika, zato pacienti zdravnike iščejo v sosednjih občinah, kjer pa jih pogosto zavrnejo, češ da sprejemajo samo paciente iz svoje občine, kar pa je nedopustno, pravi varuhinja: "Res je, da občine podeljujejo koncesijo na primarni ravni, ampak po zakonu zdravnik, kjer koli v Sloveniji je, ne sme odkloniti pacienta, ki bi se rad pri njem opredelil."

Zaradi tako velike nedostopnosti precej pacientov, ki so sicer zavarovani, zadnje čase išče pomoč kar v ambulanti za osebe brez zavarovanja, varuhinja pa ob tem opozarja na dolžnost zdravstvenih zavodov.

"Dve leti je tisti zdravstveni dom, kjer je pacient imel svojega zdravnika, dolžan za tega pacienta poskrbeti. Mu dati osnovni pregled, če je nujno, mu dati bolniški list, recepte, napotnice in podobno," je pojasnila Hlade Zoretova.

Sorodna novica Družinski zdravniki med epidemijo za skoraj 100 odstotkov bolj obremenjeni

Radio Slovenija je preveril, ali to deluje v praksi. Res je možno dobiti recepte, tudi napotnico ali pregled, a so tudi tu težave. "Pacienti niso dovolj obveščeni, kateri zdravnik takrat nadomešča. Nadomešča vedno drug zdravnik. Včasih se to ureja, ampak imeti vsak dan drugega nadomestnega zdravnika, ni rešitev. Pacienti svoje izbrane družinske zdravnike potrebujejo."

Po ocenah ZZZS-ja bi trenutno potrebovali najmanj 200 družinskih zdravnikov. Pri nas jih ni, zato jih pospešeno iščejo v tujini.