Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nobeden izmed bolnikov z dvakrat potrjeno okužbo, ki so jih do zdaj obravnavali na infekcijski kliniki v Ljubljani, ni potreboval bolnišničnega zdravljenja. "Obravnavajo se po specialnem protokolu. Pri nobenem izmed teh bolnikov ni šlo za težji potek bolezni," pravi vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Ob več kot 220.000 potrjenih primerih okužbe z novim koronavirusom so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) letos zaznali 181 ljudi, ki so imeli dvakrat pozitivni izvid na molekularnem ali hitrem testu v razmiku najmanj 90 dni. Gre za sum na ponovno okužbo, saj je za potrditev potrebna analiza genoma virusa.

"Predvsem pričakujemo, da so se okužili z drugačnim sevom, različico, kot v prvi epizodi," pravi Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana.

Zgodba iz prve roke

Prvič so mi okužbo potrdili sredi novembra. Bila sem asimptomatska bolnica, nobenih težav nisem imela, na test sem šla iz skrbi za svojce, potem ko so okužbo potrdili sodelavcu. Pozitivni izvid testa me je presenetil, a k sreči je bil potek bolezni zelo lahek, zgolj dan ali dva sem bila bolj utrujena.

Drugič so mi okužbo potrdili sredi marca, pozitivni izvid testa je bil velik šok, saj sem bila na počitnicah na drugem koncu sveta, na katere sem se odpravila ravno zato, ker naj bi bila približno pol leta po preboleli okužbi varna pred novo. Kljub vsem varnostnim ukrepom, razkuževanju in nošenju zaščitne maske sem se znova okužila. K sreči je bil tudi drugič potek bolezni lahek. Mislim, da je ključno predvsem, koliko protiteles razvije oseba, ki preboli covid-19, in da polletno okno ne odraža realnega časa, ko je človek "varen" pred novo okužbo. Očitno jih sama po prvi okužbi nisem imela dovolj. Tudi strokovnjaki opozarjajo, da se pri lažjem poteku bolezni razvije manj protiteles oziroma se njihovo število hitreje zmanjša. Zgodbe prijateljev in znancev so zelo različne, nekateri so imeli lahek potek bolezni in imajo veliko protiteles, drugi pa jih kljub težjemu poteku bolezni niso imeli veliko.

Na NIJZ-ju ugotavljajo, da je to zelo težko dokazati, saj največkrat vzorec ni več shranjen ali pa ni primeren za sekvencioniranje. Zgodi pa se tudi, da so ljudje ob okužbi še dolgo lahko na testiranju pozitivni in ne gre za ponovno, ampak za podaljšano okužbo.

"Imeli smo kar nekaj ljudi, ki so bili bolni in so imeli dosti značilen covid-19, pa so bili nekaj časa dobro, pa so ponovno zboleli s klinično sliko in so imeli ponovno pozitiven PCR-test. Nekaj teh ljudi je imelo zagotovo ponovno okužbo, nekaj, ne pa vsi," dodaja Lejko Zupanc.

Študije iz tujine kažejo, da naj bi bili ljudje po prebolelem covidu-19 pred ponovno okužbo zaščiteni vsaj pet ali šest mesecev.

"Nekako je tudi korelacija, da tisti, ki imajo blažji potek bolezni, imajo nižjo koncentracijo in se ta protitelesa hitreje izgubljajo, tako pa postajamo ponovno dovzetni za okužbo," poudarja Logar.

Danska študija, objavljena v reviji The Lancet, opravljena na podlagi molekularnih testiranj približno štirih milijonov ljudi, je pokazala, da prvotna okužba nudi približno 80-odstotno zaščito mlajšim od 65 let, pri starejših pa je zaščita približno 47-odstotna.

Ponovne okužbe z novim koronavirusom