Direktor Kolektor Kolinga Tine Vadnal je potezo ministrstva označil za
Direktor Kolektor Kolinga Tine Vadnal je potezo ministrstva označil za "neupravičeno oviranje del". Foto: BoBo
Milojka Kolar Celarc, Sandra Tušar
Ministrstvo bo plačalo preostali znesek šele, ko bodo razčistili odstopanje od pogodbe, je dejala Milojka Kolar Celarc. Foto: BoBo

Od izvajalca nadzornika in projektanta je zato ministrstvo zahtevalo ustrezno utemeljena pojasnila o vzrokih zaznanih stroškovnih odklonov od dogovorjenega. "Ko bomo to razčistili, bomo plačali še preostali znesek," je v izjavi za medije zatrdila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Zadržali so vsa plačila za izkop gradbene jame ter izvedbo armature in opažev, kjer so obračunske količine presegle ponudbene. Tako so zadržali 30 odstotkov plačila obračunanih del.

Izvajalec Kolektor Koling je gradil tudi šempetrsko novo urgenco, kjer se je izkazalo, da so bili napačno priključeni medicinski plini, a to po navedbah Kolar Celarčeve nima nobene povezave s tokratnim supernadzorom del na ljubljanski urgenci. Za supernadzor del na ljubljanski urgenci so se sicer odločili prvič, z njim pa želijo preveriti, koliko je bilo dejansko vgrajenih cevi, žic in koliko druge dodatne opreme.

"Neupravičeno oviranje del"
Direktor Kolektor Kolinga Tine Vadnal je za časopis Finance dejal, da je ministrstvo izvajalcem najprej zavrnilo celoten račun v vrednosti 760.076 evrov z DDV-jem, nato pa je dva dni pred zapadlostjo računa zahtevalo dobropis v znesku 258.558 evrov z DDV-jem.

V podjetju so se hoteli izogniti zaostritvi, zato so privolili v izdajo dobropisa, "saj bi v nasprotnem primeru morali dela zaradi neupravičene zavrnitve ustaviti," je pojasnil direktor Vadnal in nadaljeval, da ne pozna natančnih razlogov za zavrnitev, kar razume kot "neupravičeno oviranje del, saj so bila vsa zaračunana dela tudi izvedena in potrjena v gradbeni knjigi". Ministrstvo je zlorabilo pravico do razjasnitve in neutemeljeno zavlačevalo s plačilom, je sklenil.

22 milijonov evrov vredna druga faza
Ljubljanska urgenca bo nastala v okviru diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Gradnja tega je trenutno v drugi fazi, vredni 22 milijonov evrov, ki bo predvidoma končana februarja 2017. Prav v tej fazi bo končana tudi nova urgenca.

Izgradnja DTS-ja, ki se financira iz državnega proračuna, se je začela leta 2007, a so jo leta 2009, ko bi po prvotnih načrtih urgenca morala že obratovati, ustavili. Gradnja je nato znova stekla avgusta lani.