Dan zdravja je bil letos namreč posvečen zdravju prebivalcev mest, zato nas je zanimalo, kaj jih najbolj ogroža.

Peter Otorepec, svetovalec za okolje in zdravje na Inštitutu za varovanje zdravja, je za MMC povedal, da če onesnaženost zraka v mestih primerjamo s tisto izpred 20 ali 30 let, drži, da je bilo takrat v zraku bistveno več žveplovega dioksida, ki ga danes tako rekoč ni več. S tega vidika torej lahko govorimo o napredku. Boljše je tudi stanje glede prašnih delcev, katerih pojavnost se meri nekako zadnjih deset let, saj se je pred tem merilo t. i. črni dim.

Izogibajmo se prometnicam
Težava pa je v tem, da je zdaj v zraku več manjših delcev, glede česar pa ne moremo narediti veliko, saj so delci pač okoli nas, še pravi Otorepec. Po njegovih besedah se velja čim bolj izogibati glavnim prometnim cestam, torej takim, po katerih na dan pripelje okoli 10.000 avtomobilov in več, saj koncentracija trdih delcev upade v oddaljenosti od 50 do 70 metrov od teh cest. Ogromna razlika se pokaže že, če jo merimo v Ljubljani pri Figovcu ali pa za Bežigradom, seveda v korist Bežigrada, je še poudaril Otorepec.

S čistejšim zrakom v Ljubljani in Celju 300 smrti letno manj
V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev prašnim delcem, manjšim od 10 µm (PM10), in v zadnjih letih predvsem delcem, manjšim od 2,5 µm (PM2.5), ki prodrejo globoko v pljuča oziroma v pljučne mešičke, piše v študiji IVZ-ja o vplivu prašnih delcev na zdravje.

Delci na mestu vstopa v telo povzročajo vnetje in prispevajo k nastanku KOPB-ja (kronične obstruktivne pljučne bolezni). Pri astmatikih poslabšajo bolezenske znake in sprožijo napad, povečajo pa tudi umrljivost ter sprejeme v bolnišnico pri bolnikih z boleznimi dihal, srca in ožilja. Delci povzročajo tudi motnje v frekvenci srca in vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje. Prav tako pospešujejo nastanek arteroskleroze. Dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča povečano umrljivost za kardiovaskularnimi boleznimi, še navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja.

Če bi povprečna letna vrednost delcev PM10 znašala le 20 (oziroma 10) µg/m3, bi tako prihranili smrt 66 prebivalcem Ljubljane (oziroma 106) in 48 prebivalcem Celja (oziroma 76).

Ljubljana glede na druga mesta slabše prepihana
Kako dobro se je po kakovosti zraka Ljubljana odrezala glede na druge prestolnice? Študija iz leta 2003, ki je zajela 28 evropskih mest, je "črno piko" prisodila Bukarešti, ki se je uvrstila prav na dno lestvice, sledili so Rim, Madrid in Sevilla, kmalu zatem pa že Ljubljana in Celje. Veliko bolje so jo odnesla francoska in švedska mesta, tudi London, je še povedal naš sogovornik. Ljubljana je glede na kakovost zraka tako v sklopu mest Južne in Vzhodne Evrope, za to pa je kriva slaba prepihanost, saj leži v kotlini, je še povedal Otorepec. Tudi Dunaj in Bruselj imata glede vsebnosti delcev boljši zrak od Ljubljane.

Voda v mestih neproblematična
In druga tveganja za zdravje, povezana z življenjem v mestu? Od onesnaževalcev velja po besedah Otorepca omeniti še ozon in benzen. Voda je v mestih v glavnem neproblematična, saj so manjši vodovodi nevarnejši od večjih mestnih sistemov. Poleg tega so mesta v prednosti zaradi kanalizacijskega sistema, medtem ko imajo marsikje na podeželju greznice, je še pojasnil.

Smrti v vročinskih valovih predvsem v mestih
V mestih pa se po drugi strani spopadamo s hujšim hrupom. Zlasti hrup ponoči lahko vodi v motnje spanja in posledično koncentracije, obstajajo pa tudi teorije o njegovem vplivu na vegetativni živčni sistem. Po besedah Otorepca prav tako velja, da so v mestih učinki svetovnega segrevanja bolj drastični kot drugod, saj vročinski valovi kosijo predvsem med prebivalci mest.