Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Leta 2007 je bilo v Sloveniji prepoznanih 111.000 ljudi s sladkorno boleznijo, v letu 2019 pa jih je bilo že 132.300, je na četrtkovi nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni, ki je potekala na daljavo, skrb vzbujajoče podatke navedel Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot posebej zgovoren podatek je navedel, da se je med letoma 2008 in 2019 število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov.

Največ bolezni v Posavju in Zasavju

Kako veliko breme je sladkorna bolezen za javno zdravstvo, kažejo tudi preliminarni izsledki nacionalne raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jih v četrtek prvič predstavili širši javnosti. Po besedah Darje Lavtar z NIJZ-ja je v Sloveniji 79.000 ljudi s sladkorno boleznijo, pri katerih bolezen še ni prepoznana. Tudi v stopnji pojavnosti bolezni so razlike med regijami, največja je v Posavju in Zasavju.

V zvezi društev diabetikov so zato tudi ob letošnjem svetovnem dnevu pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. To je namreč bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Na splošno so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost tistih s sladkorno boleznijo tipa 2.

Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Sladkorni bolniki imajo kar od tri- do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o "sladkorno-srčno-žilnih boleznih".

Jabolko navdiha za prelomne dosežke pri zdravljenju

Predsednik republike Borut Pahor je danes vročil priznanje jabolko navdiha predstojniku oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana Andreju Janežu za izjemne in prelomne dosežke pri zdravljenju diabetesa. Njegovo delo je po predsednikovih besedah dokaz, da slovenska znanost lahko "seže na svetovni znanstveni Olimp". Nedavno je bil del kliničnega testiranja novega inzulina za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, v katerem so potrdili, da zadostuje le en odmerek tedensko namesto sedanjega dnevnega odmerka.

Izjemni uspeh je bil septembra opisan v najuglednejši znanstveni publikaciji na svetu na področju medicine The New England Journal of Medicine. Janež je kot eden glavnih raziskovalcev pri kliničnem testiranju novega inzulina in vodja izobraževanja drugih raziskovalnih centrov v Evropi naveden kot eden glavnih avtorjev članka.

Nobeno živilo ni prepovedano, ključna je količina, ne izbor živil

Epidemija prizadela tudi oskrbo sladkornih bolnikov

Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aiga Rurane je na konferenci opozorila, da je epidemija povsod po svetu, še posebej pa v manj razvitih državah, prizadela oskrbo kroničnih bolnikov, med katerimi so tudi sladkorni bolniki.

Temu je pritrdila tudi anketa, ki jo je ob prvem valu epidemije izvedla Zveza društev diabetikov Slovenije. Po besedah predsednika zveze Roberta Grattona je več težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov kot pa do diabetologov, bolniki tarnajo tudi zaradi slabe dosegljivosti zdravnika po telefonu. Pokazale so se tudi razlike v dostopnosti do zdravstvene oskrbe med posameznimi slovenskimi regijami.

Raziskava: 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku v živo

O težavah, ki pestijo sladkorne bolnike v času epidemije, pričajo tudi izsledki raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe), ki so jih ta teden prvič predstavili širši slovenski javnosti. Podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf je pojasnil, da je v raziskavi več kot 75 odstotkov bolnikov menilo, da bi jim jasnejša priporočila pomagala pri boljšem vodenju bolezni med epidemijo. Nevarnost okužbe z novim koronavirusom je največja skrb pri 65 odstotkih sladkornih bolnikov, skoraj polovica pa je najbolj zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. "Posebej skrb vzbujajoče pa je, da več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku v živo," je poudaril Rudolf, ki je tudi predstavnik IDF Europe v Sloveniji.

Več tesnobe in slabše vodenje bolezni

V najnovejših priporočilih o prehrani in gibanju ob sladkorni bolezni tipa 2 ni več izraza bolnik s sladkorno boleznijo in besede dieta. Foto: UKC Ljubljana
V najnovejših priporočilih o prehrani in gibanju ob sladkorni bolezni tipa 2 ni več izraza bolnik s sladkorno boleznijo in besede dieta. Foto: UKC Ljubljana

Raziskava je zajela tudi zdravstvene delavce in preverila, s kakšnimi izzivi se spopadajo med epidemijo. Oteženo zagotavljanje natančnih nasvetov in informacij jih je izpostavilo 65 odstotkov, skoraj 43 odstotkov pa jih je opozorilo, da so pri sladkornih bolnikih opazili večjo tesnobo. Kar 57 odstotkov jih je ocenilo, da se je vodenje bolezni med epidemijo poslabšalo, 52 odstotkov pa jih je izrazilo zaskrbljenost, da bi sladkorni bolniki kot rizična skupina zboleli za covidom-19.

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki Tadej Battelino je ocenil, da bi bili rezultati verjetno bolj optimistični, če bi raziskava preverila zgolj stanje v Sloveniji. Opozoril pa je na problem velike obremenjenosti javnega zdravstva s covidnimi bolniki, kar zagotovo vpliva na kakovost oskrbe drugih bolnikov, tudi diabetikov.

Med epidemijo se je po Battelinovih besedah pokazalo, da del sladkornih bolnikov prihaja v ambulanto s slabšo klinično sliko, upravičena zaskrbljenost zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom pa pri njih spodbuja anksioznost. Predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije Danica Rotar Pavlič je opazila, da bolniki v tem kriznem času manj upoštevajo dietetska navodila. Pri tem je poudarila, da so se zdravniki na primarni ravni med epidemijo izkazali kot "pomembno zatočišče" za bolnike.

V Sloveniji nastaja nov nacionalni načrt za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020–2030. Predlog so po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje Vesne Kerstin Petrič v sredo predstavili zdravstvenemu svetu, ki mu je le ob nekaj pripombah izrekel enotno podporo. Javna obravnava dokumenta se bo končala 21. novembra.

Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.

Pogovor z Alojzom Rudolfom iz Zveze društev diabetikov
Zdravje: Sladkorna bolezen