Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večja svetovna težava. Foto: Pixabay
Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večja svetovna težava. Foto: Pixabay

Vodja enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana Polona Rus Prelog je na novinarski konferenci poudarila, da pomanjkanje osebnih stikov poveča tveganje za težave v duševnem zdravju starostnikov, še posebej za depresijo in anksioznost. Pri tem je spomnila, da imata vsaj dve tretjini starostnikov, ki prebivajo v domovih za starejše občane, demenco.

Tudi vodja centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Milica G. Kramberger je opozorila, da so bolniki z demenco v času epidemije covida-19 še dodatno ogroženi, stigmatizirani in prikrajšani. Po njenih besedah je zato potreba po čim bolj optimalni obravnavi teh bolnikov in po pomoči njihovim oskrbovalcem toliko večja.

Predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Zvezdan Pirtošek je pojasnil, da je v Sloveniji okoli 35.000 bolnikov z demenco, do sredine stoletja pa jih bo dvakrat ali celo trikrat več, pri čemer vsak bolnik v povprečju potrebuje dva oskrbovalca. "Leta 2050 bo z demenco neposredno ali posredno prizadetih okoli 250.000 državljanov Slovenije," je navedel.

Pirtošek, ki je tudi predsednik strokovnega sveta pri združenju Spominčica – Alzheimer Slovenija, se je zavzel za vzpostavitev politično-pravnega in stabilnega finančnega okvira obravnave bolnikov z demenco. Poudaril je pomen tako ozaveščanja najširše javnosti o "tihi" epidemiji demence kot tudi pomen čim zgodnejše in zanesljive diagnoze bolezni ter zmanjševanja tveganj za obolevnost.

Največja težava je socialna izolacija

Predsednica združenja Spominčica Štefanija L. Zlobec je dejala, da je tudi anketa med njihovimi člani nedvoumno pokazala, da je prav socialna izolacija, ki smo ji priča v času epidemije, največja težava za bolnike z demenco in njihove oskrbovalce. Po njenih besedah lahko nenadna ustavitev osebnih stikov pri teh bolnikih privede do zmede in dezorientacije ter poveča tveganje za telesno in duševno obolevnost.

Novinarsko konferenco je gostila Zdravniška zbornica Slovenije. Njena predsednica Zdenka Čebašek-Travnik je pristojne v državi opozorila na potrebo po zagotovitvi dodatnih kadrov za pomoč bolnikom z demenco. Ena od mogočih oblik pomoči je tudi prostovoljstvo, ki pa po njenih besedah prav tako zahteva organizacijo in usposabljanje, s tem pa tudi finančna sredstva.

Sicer demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večja svetovna težava. To poudarja tudi letošnji svetovni dan alzheimerjeve bolezni pod geslom Spregovorimo o demenci!. Po epidemioloških ocenah ima v Evropi demenco deset milijonov ljudi, v svetu pa kar 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so po navedbah združenja Spominčica ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik.

Kakšna je razlika med demenco in alzheimerjevo boleznijo?