Svetovni dan hipertenzije je uvedla Svetovna liga za hipertenzijo že leta 2005. Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu, kar je skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi, namreč živi s hipertenzijo. Foto: BoBo
Svetovni dan hipertenzije je uvedla Svetovna liga za hipertenzijo že leta 2005. Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu, kar je skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi, namreč živi s hipertenzijo. Foto: BoBo
. Foto: Zduženje za hipertenzijo

V Sloveniji ima povišan krvni tlak že skoraj vsak drugi odrasel. Bolezen se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih, opozarja predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Jana Brguljan Hitij. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, dodaja, zato je med zdravljenimi kar 75 odstotkov takih, ki ne upoštevajo zdravnikovih navodil in ne jemljejo redno zdravil.

A hipertenzija vpliva na celotno delovanje telesa - brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat, dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ledvic, ožilja. "To ni le številka na nadlahti, ampak deluje na celo telo in ga zelo prizadene, če hipertenzija ni prepoznana in zdravljena," izpostavlja predstojnica Brguljan Hitij.

Če je vrednost krvnega tlaka nad 140/90, se moramo pogovoriti z osebnim zdravnikom, da ugotovi vzrok. Pri tem je tudi zelo pomembno, da za diagnozo krvni tlak izmerimo pravilno, saj je ta po besedah Primoža Dolenca z oddelka za hipertenzijo "zelo dinamična in izmuzljiva spremenljivka". Za verodostojne rezultate tako pol ure pred meritvijo ne smemo zaužiti kofeina in alkohola, izogniti se moramo tudi večjim telesnim naporom in stresu. Med meritvijo moramo sedeti z naslonjenim hrbtom in stopali na tleh.

Ob svetovnem dnevu hipertenzije bodo v UKC-ju Ljubljana, številnih lekarnah in zdravstvenih domovih po Sloveniji ponujali brezplačne meritve krvnega tlaka.


Pomembno je sodelovanje bolnikov

Povišan krvni tlak lahko sicer zelo dobro zdravimo in preprečimo njegovo delovanje na telo. Ključno pa je, da bolniki poznajo svojo bolezen in sodelujejo pri zdravljenju. Če bolniku izmerijo mejno vrednost krvnega tlaka in ocenijo, da tveganje ni preveliko, krvni tlak najprej skušajo uravnavati z zmanjševanjem soli in telesne teže ter povečanjem telesne dejavnosti. Priporočen dnevni vnos vrednosti soli je pet gramov oziroma ena čajna žlička. Največ soli dobimo s kruhom, konzervirano hrano, suhomesnatimi izdelki in hitro prehrano.

Veliko delo pri pomoči bolnikom opravljajo medicinske sestre tako v referenčnih ambulantah kot tudi sicer v ordinacijah splošnih zdravnikov. Brez njihove pomoči pri preventivi, prepoznavanju in vodenju bolnikov si svojega dela ne predstavlja več družinska zdravnica Marija Petek Šter. Družinskih zdravnikov je namreč premalo, da bi lahko obravnavali vse bolnike. "Imamo pa možnosti uspešnega zdravljenja, večina bolnikov tudi ne potrebuje zelo posebne obravnave," je pojasnila.