Učinek na skrajšanje čakalnih vrst naj bi letos imela dva programa: posebni vladni projekt, dogovorjen s sindikatom Fides, in enkratni program za skrajšanje čakalnih vrst, oba skupaj vredna dobrih 50 milijonov evrov. Foto: BoBo
Učinek na skrajšanje čakalnih vrst naj bi letos imela dva programa: posebni vladni projekt, dogovorjen s sindikatom Fides, in enkratni program za skrajšanje čakalnih vrst, oba skupaj vredna dobrih 50 milijonov evrov. Foto: BoBo
false
Slišati je, da imajo v bolnišnicah težave z merjenjem zdravniškega dela, ker še niso izdelani standardi za vse stroke. Foto: BoBo

Ministrica Milojka Kolar Celarc še razmišlja o najtežjem delu zdravstvene reforme, to je, kako bomo v prihodnje financirali zdravstvo, bolniki in njihove zdravstvene težave pa vse močneje pritiskajo na vrata bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.

Učinek na skrajšanje čakalnih vrst naj bi letos imela dva programa: posebni vladni projekt, dogovorjen s sindikatom Fides, in enkratni program za skrajšanje čakalnih vrst, oba skupaj vredna dobrih 50 milijonov evrov.

Velikopotezni letošnji načrti
Konec junija se izteče prvo trimesečje posebnega vladnega projekta, po katerem bodo zdravniki nagrajevani za večjo kakovost in delo prek normativov. Slišati je, da imajo v bolnišnicah težave z merjenjem zdravniškega dela, ker še niso izdelani standardi prav za vse stroke. Učinki na čakalne dobe naj bi bili vidni na začetku julija.

Hkrati pa javni zavodi in koncesionarji že uresničujejo enkratni dodatni program.

Denimo UKC Maribor, ki lani zaradi pomanjkanja anesteziologov ni sodeloval, se je letos prijavil kar za 1200 posegov, s katerimi naj bi skoraj izničil čakalne dobe nad dopustno, kot so operacije kolena in kolka, poleg tega namerava opraviti še 95.000 dodatnih ambulantnih pregledov.

Ljubljanski UKC, ki se je lani slabo odrezal, opravil je le polovico dodatnih operacij kolena, nič operacij kile in le drobec koronografij, letos načrtuje dodatnih 1900 posegov, največ, kar 400 operacij hrbtenice.

Koncesionarji opozarjajo na likvidnostno vprašanje
Koncesionarji so lani izvedli celoten dodatni program, letos ga bodo povečali še za 30 odstotkov. Večina ga že izvaja, vendar še brez plačila. Vlada namreč še ni sprejela splošnega dogovora, tako da izvajalci z zdravstveno blagajno še nimajo pogodb.

Za javni zavod to ni težava, za koncesionarja pa je lahko že likvidnostni problem, na kar so zdravstveno blagajno že opozorili. Ta denarja nima, čaka na 23 milijonov evrov, kar je vrednost izobraževanj in specializacij zdravnikov, ki naj bi jih od zdaj plačeval državni proračun, ko se bo uspelo o tem dogovoriti ministricama za zdravje in finance.