Foto: BOBO/Igor Kupljenik
Foto: BOBO/Igor Kupljenik

V istem obdobju lani je bil presežek odhodkov nad prihodki brez poračunov Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in revalorizacije 39 milijonov evrov, so sporočili iz UKC-ja Ljubljana.

Iz analize poslovanja izhaja, da obstoječi način obračunavanja zdravstvenih storitev ne omogoča uravnoteženega poslovanja terciarne ustanove, ki se spoprijema z visoko obremenitvijo zdravljenja urgentnih primerov, ki na največjih dveh klinikah, to sta interna in kirurška, zasedejo približno 38 odstotkov posteljnih zmogljivosti, so sporočili.

Hkrati je UKC Ljubljana kot terciarna ustanova z istimi zmogljivostmi odgovorna za izvajanje celotne transplantacijske dejavnosti in oskrbo najtežjih terciarnih storitev v slovenskem prostoru. Poslovanje ustanove dodatno otežuje zaprtje ene osmine bolnišnice zaradi prenove, kar pomeni 120 postelj manj.

Težavo dodatne zasedenosti posteljnih zmogljivosti predstavljajo pacienti, ki jih ni mogoče odpustiti iz bolnišnice v domačo oskrbo ali v specializirane javne zavode oz. negovalne bolnišnice. To je izrazito predvsem na nevrokirurških in nevroloških oddelkih. V obdobju od januarja do avgusta 2023 je v UKC-ju Ljubljana ležalo 253 pacientov z daljšo ležalno dobo od 60 dni, najdaljša je 832 dni, so zapisali.

Ugotavljajo, da težavnost pacientov v UKC-ju Ljubljana v primerjavi z drugimi izvajalci ni izražena v razliki povprečne uteži. Kazalniki, statistični in empirični podatki UKC-ja Ljubljana potrjujejo, da obravnavajo bolnike z najvišjo stopnjo težavnosti v državi. "V primerjavi z istim obdobjem lani smo opravili več storitev, zaznali pa padec povprečne uteži iz 1,86 na 1,83. To pomeni, da za več opravljenega dela dobimo manj denarja," so zapisali.

S ciljem optimizacije poslovanja in nabavnih procesov so v UKC-ju Ljubljana letos sprejeli ukrepe na področju obvladovanja stroškov, procesni organiziranosti, kontrolnem okolju in optimizaciji poslovanja na prihodkovni strani. Med najpomembnejšimi ukrepi so poudarili zunanjo celostno forenzično revizijo poslovanja z dobavitelji, po kateri je bil oblikovan obsežen akcijski načrt za izboljšave na področju javnega naročanja, na podlagi katerega so letos prihranili 12,3 milijona evrov. Ponovno so vzpostavili službo notranje revizije, organizacijsko enoto strateškega kontrolinga, začeli so strateške premike na področju IT-ja in upravljanja podatkovnih baz, prav tako jim je uspelo zmanjšati odliv negovalnega kadra, so navedli.

Strokovni svet UKC-ja Ljubljana je podprl prizadevanja vodstva zavoda za sistemsko ureditev dolgoročnega uravnoteženega poslovanja ter ustvarjanja možnosti za nadaljnji razvoj zdravstvene stroke v Sloveniji.

Analiza izbranih čakalnih vrst je pokazala, da pomemben delež čakajočih bolnikov na obravnave v UKC Ljubljana prihaja iz drugih slovenskih regij (29–74 odstotkov). Prav tako na čakalne vrste vplivajo urgentne obravnave, so opozorili.

V UKC-ju Ljubljana ugotavljajo, da kljub težavam s financiranjem ustvarjajo zdravje in ostajajo središče znanj medicinske stroke. "Ugotavljamo, da se tudi, če bi UKC Ljubljana izvedel celoten program, dogovorjen z ZZZS-jem, primanjkljaj ne bi znižal, saj se z izvajanjem podplačanih storitev zdravljenja najhujših bolnikov presežek odhodkov povečuje, in ne zmanjšuje," so zapisali. Kljub negativnemu poslovanju je storilnost višja kot v primerljivem obdobju lani, ugotavljajo, saj jim je ZZZS za leto 2023 povečal načrt za sedem odstotkov ob sočasnem zaprtju ene osmine bolnišnice.

"UKC Ljubljana za planom zaostaja za 5 odstotkov, kar pomeni, da je ob bistveno slabših razmerah povečal poslovanje in realizacijo programa," so še zapisali v sporočilu za javnost.