Foto: Vlada Republike Slovenije
Foto: Vlada Republike Slovenije

Kot je povedala vršilka dolžnosti direktorja bolnišnice Petra Rupar, se je že dalj časa kazalo, da Gorenjska glede na število obravnav potrebuje večjo kapaciteto intenzivnih enot. Problematika premajhnega intenzivnega bloka in pomanjkanje možnosti izolacije pa so se posebej izrazili med epidemijo covida 19.

"Takrat se je vodstvo bolnišnice odločilo, da je izgradnja novih intenzivnih enot prioriteta naše bolnišnice. Projekt in gradbeno dovoljenje smo imeli, nismo pa še imeli vira financiranja in izvajalca. Takrat se je začela pozitivna izkušnja, ki je v javnem sektorju ne vidimo tako velikokrat, kako hitro in učinkovito se lahko zadeve izpeljejo," je povedala Rupar.

Kot je pojasnila, so na začetku leta 2021 za pomoč zaprosili ministrstvo za zdravje, ki se je zelo hitro odzvalo. Tako so junija istega leta že imeli izbranega izvajalca gradbenih del. Dela so se začela jeseni istega leta, projekt pa bi moral biti po prvotnih načrtih končan že poleti 2022. Izvedba se je nato podaljšala in podražila z 2,3 na 3,7 milijona evrov, saj v osnovi v projekt niso bila zajeta vsa potrebna dela in oprema.

Končna vrednost del, financiranih od države, je znašala 2,5 milijona evrov, medicinska oprema in pohištvo pa sta stala 1,2 milijona evrov. K temu je za obrtniška in nekatera dodatna dela še 900.000 evrov prispevala tudi bolnišnica. Dela so bila končana novembra, januarja so pridobili uporabno dovoljenje.

Ministrica: Gre za zelo pozitivno zgodbo

Urgentni center Jesenice. Foto: BoBo
Urgentni center Jesenice. Foto: BoBo

Tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki se je skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom udeležila odprtja novih intenzivnih enot na Jesenicah, je izvedbo projekta poudarila kot primer dobre prakse. "Gre za zelo pozitivno zgodbo," je poudarila.

Kot je dejala, sta z izgradnjo prizidka zagotovljena koncentracija vseh intenzivnih enot bolnišnice in približevanje standardom sodobne medicinske tehnologije. Zagotovljena bo kakovostnejša zdravstvena oskrba in boljša procesna organizacija ter izkoriščenost kadrovskih virov. Združitev obeh enot intenzivne terapije na isti lokaciji omogoča združevanje ekip medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, kar omogoča tudi lažje pokrivanje odsotnosti in pomanjkanje kadra.

Enota za intenzivno terapijo operativnih strok po izgradnji prizidka meri 230 kvadratnih metrov, kar je 120 več kot prej, pridobila je tudi dodatno posteljo. Enota intenzivne internistične terapije pa je pridobila popolnoma nove prostore in dodatno izolacijsko posteljo ter zdaj meri 207, prej pa je merila 60 kvadratnih metrov.

Tako ima zdaj jeseniška bolnišnica v dveh nadstropjih 12 intenzivnih postelj, vsaki pa pripada bistveno več prostora kot prej, kar ustreza evropskim standardom zdravstvene oskrbe, je poudarila Rupar. Da pridobitev pomeni višji standard obravnave kritično bolnih in boljše delovne pogoje za zaposlene, je poudaril tudi v. d. predstojnika internega oddelka Igor Rus.

Ta je opozoril, da bi Gorenjska nujno potrebovala tudi invazivno kardiološko diagnostiko. Pozval pa je tudi k čimprejšnji določitvi lokacije za novo gorenjsko bolnišnico. Ministrica je povedala, da glede lokacije ni še nič novega. "Seveda pa delamo to in bomo sporočili v kratkem, takoj ko bo," je poudarila.

Novi prostori jeseniške intenzivne enote