Po napovedih ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc naj bi vlada odločala o ukrepih za sanacijo javnih zdravstvenih zavodov. Foto: BoBo
Po napovedih ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc naj bi vlada odločala o ukrepih za sanacijo javnih zdravstvenih zavodov. Foto: BoBo

Zaradi težav z likvidnostjo se bolnišnice obračajo tudi državni zakladnici s prošnjami za posojila. V avgustu je iz državne zakladnice prejelo likvidnostno posojilo šest bolnišnic, v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov. Ta posojila so bila bolnišnicam dana z zapadlostjo znotraj avgusta.

200-milijonska luknja v zdravstvu

Do prihodnjega tedna bodo z ministrstvom za finance pripravili interventni zakon z ukrepi za sanacijo bolnišnic, je pojasnila. Z interventnim zakonom bodo zagotovili dodaten denar za poplačilo zatečenih oz. prekomerno zapadlih obveznosti. Ministrica za zdravje je dejala, da so veliko ukrepov za sanacijo s finančnim ministrstvom že uskladili.

O tem, koliko naj bi bil finančno "težak" ta interventni zakon, ministrica tudi tokratn na novinarski konferenci po seji vlade ni želela govoriti. Je pa pojasnila, da se je na koaliciji omenjala številka 60 milijonov evrov, saj toliko skupaj znašajo obveznosti bolnišnic, ki so neporavnane že več kot 90 dni.

Po njenih besedah so v zakonu predvideni sanacijski upravitelji in sanacijske uprave bolnišnic. Direktorji vseh zavodov, kjer bo potekala sanacija, pa bodo morali pripraviti sanacijske programe s konkretnimi cilji in organizacijskimi, finančnimi ter procesnimi ukrepi.

Interventni, ne sistemski zakon
Kolar Celarčeva je poudarila, da v interventni zakon ne morejo zajeti sistemske ukrepe, s katerimi bi reševali finančne težave oz. zagotavljali poslovno stabilnost bolnišnic. So pa predvideni v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter predlogih novel zakona o zdravstveni dejavnosti in o pacientovih pravicah. Predloga novel bosta v petek na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, ministrica pa pričakuje, da ju bo koalicija po dolgem usklajevanju tudi podprla.

Prav tako pa po ministričinih besedah pripravljajo druge ukrepe, da bi zagotovili izravnano poslovanje zavodov v tem letu. Po njenih besedah je bilo govora tudi o ustreznem dvigu cen zdravstvenih storitev.

Ministrica tako verjame, da bodo našli prave rešitve, denar ter tudi sanirali bolnišnice. Na vprašanje, zakaj te točke danes niso obravnavali na vladi, pa je dejala, da so "rekli, da nima smisla, da posebej govorimo o ukrepih".

Ministrica pričakuje, da bo interventni zakon tako hitro pripravljen, da ga bodo po nujnem postopku obravnavali že na septembrski seji DZ-ja.

Dodatno skrajševanje vrst?
Sicer pa na današnji seji vlade tudi niso obravnavali predloga širitve splošnega dogovora, v katerega bi vnesli prerazporeditev sredstev za skrajševanje čakalnih vrst koncesionarju MD Medicina. Dejala je, da so na koalicijskem vrhu pred sejo vlade podprli osnovno načelo, da podpirajo skrajševanje prekomernih čakalnih dob. Dogovorili pa so se, da bodo opravili določene dogovore in usklajevanja in bodo potem izpeljali širitev programa.

Sicer pa ministrica poudarja, da so bili vsi postopki glede razporeditve programa MD Medicini izpeljani v skladu z zakonodajo. Opozorila je, da ima MD Medicina podeljeno koncesijo za celotno področje ortopedije z odločbo iz novembra 2006. Koncesijo ima za nedoločen čas. Tako je zavrnila navedbe, da jim je podelila koncesijo.

Zaradi težav z likvidnostjo se bolnišnice obračajo tudi državni zakladnici s prošnjami za posojila. V avgustu je iz državne zakladnice prejelo likvidnostno posojilo šest bolnišnic, v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov. Ta posojila so bila bolnišnicam dana z zapadlostjo znotraj avgusta.

200-milijonska luknja v zdravstvu