Krvodajalec mora imeti ob prihodu na krvodajalsko akcijo osebni dokument, po vpisu v evidenco pa  preverijo koncentracijo hemoglobina v njegovi krvi in ob prvem obisku določijo orientacijsko krvno skupino AB0. Ali je oseba primerna za darovanje krvi, je odvisno od meritev in medicinskega vprašalnika, ki ga izpolni darovalec. Foto: BoBo
Krvodajalec mora imeti ob prihodu na krvodajalsko akcijo osebni dokument, po vpisu v evidenco pa preverijo koncentracijo hemoglobina v njegovi krvi in ob prvem obisku določijo orientacijsko krvno skupino AB0. Ali je oseba primerna za darovanje krvi, je odvisno od meritev in medicinskega vprašalnika, ki ga izpolni darovalec. Foto: BoBo
krvodajalstvo

Po podatkih Zavoda za transfuzijsko medicino vsak dan v Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. V Sloveniji je sicer v povprečju letno izvedenih okoli 1180 krvodajalskih akcij, na katerih opravijo 97.000 odvzemov krvi.

Najpogostejša je krvna skupina A (40 odstotkov), sledi krvna skupina 0 (38 odstotkov), krvno skupino B ima okoli 15 odstotkov državljanov, medtem ko je krvna skupina AB zelo redka in jo ima le okoli 7 odstotkov ljudi.

Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

Kri daruje več moških kot žensk
Kot kažejo statistični podatki zavoda, je v evidenci skupno prijavljenih 110 000 krvodajalcev. Podatki kažejo, da je med 62.000 rednimi darovalci 60 odstotkov takih, ki kri darujejo enkrat letno, 28 odstotkov dvakrat letno, desetina jih da kri trikrat v letu, dva odstotka pa štirikrat letno. Zanimivo je, da je med krvodajalci 66 odstotkov moških in 34 odstotkov žensk.

Kdo lahko daruje kri?
Vsak, ki:

- je dobrega zdravja,
- med 18. in 65. letom starosti,
- tehta vsaj 50 kg,
- zadnje mesece ni imel večje operacije,
- v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
- moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
- ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
vir: Rdeči križ Slovenije

Rudarji prvi darovali kri
Prva organizirana krvodajalska akcija, ki je potekala v organizaciji Rdečega križa Slovenije (RKS), je bila potem izvedena 9. marca 1953 v Zagorju, v njej pa je kri darovalo devet zagorskih rudarjev. Kot piše na spletni strani Rdečega križa Slovenije, je bil dogodek nacionalnega pomena in je nedvomno prispeval, da se je organizirano, prostovoljno in neplačano krvodajalstvo začelo razvijati in širiti povsod po državi. Vse leto potekajo številni odvzemi krvi po vsej državi. Na odvzem krvi lahko krvodajalec pride na povabilo Rdečega križa v okviru rednih krvodajalskih akcij ali v delovnem času transfuzijske službe.

Svetovni dan krvodajalcev: "varna kri za varnost mamic"
14. junija pa zaznamujemo svetovni dan krvodajalcev, ki se letos osredotoča na "varno kri za varnost mamic". V ospredju prizadevanj je dvig ozaveščenosti o pomembnosti pravočasnega dostopa do varne krvi in krvnih pripravkov v vseh državah v okviru prizadevanj za preprečevanje smrti mater. Kot navaja Rdeči križ, zaradi zapletov pri porodu vsak dan umre kar 800 žensk, velika večina v državah v razvoju: več kot polovica smrti se zgodi v Podsaharski Afriki in skoraj ena tretjina v južni Aziji. Nevarnost smrti je največja pri mladoletnih materah do 15. leta starosti, najpogostejši vzrok smrti, obolevnosti in dolgoročnih posledic mater pa je huda krvavitev med porodom in po njem.