Tovarna v Anhovem. Foto: AP
Tovarna v Anhovem. Foto: AP

Poziv zdravnikov in zobozdravnikov širše goriške regije, ki ga je podprla tudi skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo. "Minister si je vzel dovolj časa, da smo lahko pojasnili svoje vidike tako s strani družinskega oz. splošnega zdravnika iz ambulante v Desklah kot tudi priznanih toksikologov, okoljskih epidemiologov in pediatrinje. Mislim, da je dobil dovolj celostno informacijo, da bo z njo lahko deloval v prihodnje," je pogovor v izjavi za novinarje povzela predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik.

Normativi, ki sicer veljajo za zdrava okolja, za v preteklosti že onesnaženo okolje po mnenju zdravniške stroke niso sprejemljivi, je ob tem opozorila Čebašek Travnikova. Podčrtala je tudi velik odziv zdravnikov na poziv, ki po njenih besedah kaže, da se zdravniki zavedajo okoljske problematike ter so pripravljeni prisluhniti svojim pacientom.

"Zdravniki moramo delovati ne le zakonito, ampak tudi etično," je poudarila splošna zdravnica v Desklah in prvopodpisana pod pozivom Nevenka Mlinar. "Zdravniki po vsej Sloveniji se zavedamo potencialnih nevarnosti, ki jim bodo izpostavljeni naši bolniki v primeru visokih vrednosti onesnaževal iz sosežigalnic," je dodala.

Predaja podpisov. Foto: BoBo/Borut Živulović
Predaja podpisov. Foto: BoBo/Borut Živulović

Sama se vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki imajo v svojih telesih azbestna vlakna, zdaj pa jih ogrožajo še onesnaževalci iz sosežigalnice. "V občini je več kot 2800 ljudi, ki jim je država priznala poklicno bolezen zaradi azbesta ‒ zaradi dolgotrajne izpostavljenosti azbestnim vlaknom, tudi ko so strokovnjaki že vedeli, kako škodljiv je," je izpostavila.

Sosežig odpadkov v Anhovem že zdaj "ne koristi našim bolnikom". "Strokovno gledano bi morali pljučni bolniki živeti v čistem okolju, kar to ni. Bojim se, da se bo s povečanim kurjenjem ogroženost naših bolnikov še povečala," je poudarila zdravnica. Ob tem se je zavzela za izenačenje mejnih vrednosti dovoljenih izpustov v sežigalnicah in sosežigalnicah.

Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je poudarila, da v srednji Soški dolini starega bremena ne predstavlja le azbest, pač pa tudi enako kancerogeni krom šest. "Če greš na onesnažen kraj s potencialno onesnaženo industrijo ‒ in pri sosežigu govorimo o tem, saj se spušča v zrak in seseda v zemljo in hrano množica težkih kovin, organskih topil in podobnega ‒ je kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti najmanj zaskrbljujoča, ne vemo pa točno, kakšna," je dejala.

Obenem je izrazila razočaranje, da "sem to, kar sem slišala danes, tudi slišala pred 20 leti". Gre za izjave, kot so: nimamo dovolj denarja, določiti moramo degradirana območja, začeti moramo načrtno saniranje. "Pričakovala bi akcijski načrt s proračunom, z datumi, kdo in kdaj bo izvedel ukrepe," je poudarila.

Za zdravnike je po besedah Dodič Fikfakove "bistveno, da zdravi ljudje ostanejo zdravi, pacienti pa da bi lažje živeli". Pri tem ne gre le za cementarno v Anhovem, ampak za številne objekte po Sloveniji.

Poziv proti dodatnemu onesnaževanju

Zajc: Postopek ni v ministrovi domeni

Minister Zajc, ki opravlja tekoče posle, je izrazil razumevanje za skrb ljudi za zdravje. O samem postopku za povečanje količine sežiga odpadkov v Anhovem, za kar je zaprosila cementarna, sicer niso govorili, saj postopek ni v ministrovi domeni. Je pa Zajc zatrdil, da se v tovrstnih postopkih vedno pridobi tudi mnenje ministrstva za zdravje in je torej zdravstvena stroka pri odločanju upoštevana.

Sam je sicer nameraval na področju sanacije degradiranih območij s preoblikovanjem podnebnega sklada zagotoviti stabilna državna sredstva za ta namen. Da bi okrepili zaupanje v meritve, ki jih zdaj opravljajo sami onesnaževalci, pa bi nad temi v prihodnje bedela država, čeprav bi račun še vedno plačala industrija.

"Videli bomo, kako bo na tematiko gledal naslednji minister," je dodal Zajc. Ob tem pa je še enkrat omenil pomen sežigalnice, ki bi pomembno prispevala k samozadostnosti Slovenije na področju ravnanja z odpadki.

Prihodnji teden bo sicer potekala tudi izredna seja občinskega sveta Občine Kanal ob Soči, na kateri bodo razpravljali o isti tematiki.