Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v torek sporočil, da so zaradi večje preglednosti in na podlagi mnenja Informacijskega pooblaščenca začeli javno objavljati podatke o opravljenih zdravstvenih obravnavah poimensko po zdravstvenih delavcih. Pri tem so poudarili, da podatke lahko celovito interpretirajo le izvajalci zdravstvenih storitev.

A na odločitev ZZZS-ja so se usule številne kritike zdravniških združenj in organizacij. Iz Zdravniške zbornice so posredovali zapis družinske zdravnice Tanje Šeligo Drame, ki opozarja na problematičnost objave poimenskega seznama zdravnikov. Kot je zapisala, se v službi ves čas trudi, da pacient ne bi bil samo številka, tovrstni seznami pa paciente prikazujejo prav na ta način – kot številko.

Sorodna novica Zdravniki kritični do objavljanja seznamov, ki razkrivajo število opravljenih zdravstvenih storitev

"Ena obravnava pri zdravniku lahko pomeni poslan recept za Lekadol, ena obravnava pri zdravniku lahko pomeni tudi kontrolni pregled po hospitalizaciji, pregled jemanja terapije, predpis manjkajočih zdravil, laboratorijska kontrola vnetnih parametrov, predpis antibiotika, predpis postelje, predpis plenic, delovni nalog za patronažo, konziliarni klic infektologa, pregled v informacijski hrbtenici glede starih laboratorijskih izvidov na sekundarni ravni, prevez in napotitev k dermatologu …" Kot navaja zdravnica, lahko predpis analgetika zdravnik opravi v 15 sekundah, nekatere obravnave pa zahtevajo tudi pol ure. "V očeh objavljene statistike pa je oboje ena obravnava. (…) 150 obravnav v enem dnevu in 40 obravnav v drugem dnevu je primerljivo kot dan in noč, kot jabolko in hruška."

Kot primer zdravnica navaja 7. marec, ko je po javno dostopni statistiki naredila samo eno obravnavo, saj je zjutraj pogledala pacienta "iz dobre volje" pred začetkom specialističnega programa v antikoagulantni ambulanti, kjer je tisti dan obravnavala 70 pacientov.

6. marca je naredila "samo" 55 obravnav, pri čemer ni pojasnjeno, da je delala le štiri ure. "Od 55 obravnav sem v štirih urah 35 ljudi fizično pregledala v ambulanti, kar je malo drugače, kot če bi poslala 55 receptov za Lekadol. Kje v statistiki so naša dežurstva ob koncu tedna, ko pogledamo od 50 do 80 ljudi fizično in potrebujemo še dva dni, da zadihamo? Delamo na več deloviščih, ne samo v eni ambulanti, vsako delovišče ima posebne specifike."

Pompozni naslovi primerjave številk med izvajalci zdravstvenih storitev so zavajajoče, ker so vzete iz konteksta, opozarja Šeligo Drame.

"Statistike za maj še ni, a če mi verjamete, sem tri dni zapored delala okoli 100 obravnav. Pa mislite, da sem nanje ponosna? Niti ne. Zagotovo je bilo današnjih 57 obravnav bolj kakovostno narejenih. Pri določenih izvajalcih zdravstvenih storitev se zagovarja en obisk, ena težava, druga težava, nov obisk. Ker primanjkuje terminov, poskušam urediti pet težav istega pacienta v eni obravnavi, da pacientu prihranim naslednje štiri obiske," pojasnjuje.

Kot navaja, bi si statistiko na omenjenem seznamu lahko izboljšala tako, da pri posameznem pacientu krvni tlak uredi danes, ušesa jutri, bolečine v križu in lekadol pa naslednji dan. "Lahko pa naredim vse danes in imam en obisk ter zadovoljnega pacienta, ker smo rešili vse, lahko pa imam tri obiske za statistiko in utrujenega pacienta, ki si tri dni zapored ureja prevoz za preglede." Ob koncu zapisa Šeligo Drame doda, da se z večanjem števila obravnav veča tudi verjetnost napak, obravnave zdravnikov pa so bolj površne.

Fides pričakuje umik seznama in opravičilo

Tudi iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so v sredo sporočili, da bi bili lahko podatki o opravljenih zdravstvenih storitvah po posameznih zdravnikih zlorabljeni v javnosti in povzročili škodo posameznim zdravnikom in celotnemu zdravništvu. Kot poudarjajo, podatki ne pojasnjujejo, kdo od zdravnikov je bil odsoten zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, dela na drugem delovišču ali ima manjši obseg zaposlitve.

Danes pa je Fides v sporočilu za javnost zapisal, da pričakujejo umik seznama, in pozval k opravičilu tako ZZZS kot ministrstvo za zdravje in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik.

"Odzivi številnih predstavnikov v zdravstvu, tako zdravnikov kot predstavnikov vodstev javnih zavodov in tudi predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja, so potrdili naša opozorila, da gre pri objavi ZZZS-ja za nepopolne in tako celo zavajajoče podatke, saj sta vprašljiva tako metodologija kot sam zajem, ki niti ne vključuje vseh podatkovnih baz, ki beležijo opravljene storitve v zdravstvu," so prepričani v Fidesu.

Opozorili so, da sta zdravstvo in medicina kompleksna procesa in da se kompleksnost obravnav bolnikov in opravljenih storitev nikakor ne more analizirati iz delnih in vprašljivo predstavljenih številk, ki jih javni zdravstveni zavodi poročajo ZZZS-ju za obračun storitev.

Pričakujejo, da se bosta ZZZS in ministrstvo za zdravje nosilcem zdravstvene dejavnosti opravičila za objavo nepopolnih in zavajajočih podatkov in jih umaknila iz objave, dokler ne bodo popolni in verodostojni, kar je mogoče le ob opredelitvi standardov in normativov kot edinega bistvenega merila spremljanja kakovosti.

Ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik pa pozivajo k opravičilu in umiku zavajajoče objave na omrežju Twitter, kjer je podatke ZZZS-ja označila za "končno dostopno storilnost v zdravstvu". "Verjamemo, da morajo biti najvišji predstavniki države previdni pri objavah na družbenih omrežjih in se vzdržati širjenja nepreverjenih in neresničnih informacij," so še poudarili v Fidesu.

ZZZS po novem na spletu objavlja poimenske sezname o izvedenih obravnavah po zdravstenih delavcih, kar je med zdravniki sprožilo ogorčenje. Foto: BoBo
ZZZS po novem na spletu objavlja poimenske sezname o izvedenih obravnavah po zdravstenih delavcih, kar je med zdravniki sprožilo ogorčenje. Foto: BoBo

Odziv ZZZS-ja na kritike: Vzpostavljamo transparentnost

Na ZZZS-ju so kritike zavrnili z besedami, da so z javno objavo podatkov vzpostavili nov višji standard transparentnosti opravljenega dela v zdravstvu in porabe javnih sredstev za zdravstvo.

Pri tem pa tudi od drugih deležnikov v zdravstvu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakujejo odgovorno in konstruktivno vlogo pri doseganju ključnih namenov tovrstnega zbiranja podatkov: zagotavljanje racionalne izrabe kadrovskih virov, učinkovito organizacijo dela ter nagrajevanje redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela skladno s predpisi s področja plač v javnem sektorju, so sporočili za STA.

Podatki so namenjeni tudi vsem deležnikom v zdravstvu za medsebojne primerjave in odločitve zdravstvene politike zlasti pri upravljanju in razvoju mreže javne zdravstvene službe, s tem pa tudi za boljšo dostopnost vseh državljanov do zdravstvenih storitev, so pojasnili.
Ob tem so poudarili, da vladna uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto v 18. odstavku določa, da morajo javni zavodi o opravljenih storitvah po zdravstvenih delavcih mesečno poročati svetu zavoda, ministrstvu za zdravje in uradu ministrstva za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Javno objavljeni podatki ZZZS-ja, ki jih zavod pridobiva od vseh izvajalcev na podlagi uredbe, so zato namenjeni predvsem izvajalcem zdravstvenih storitev, ki jih lahko za ta namen dopolnijo z dodatnimi lastnimi podatki iz kadrovske evidence, evidence o opravljenem kliničnem delu, iz medicinske dokumentacije ter tako še bolje objektivizirajo opravljeno delo po zdravstvenih delavcih, so izpostavili.

Vsi podatki so bili po navedbah ZZZS-ja pridobljeni v okviru obračunavanja zdravstvenih storitev od izvajalcev zdravstvenih storitev, zato za pravilnost evidentiranja obravnav po zdravnikih oz. nosilcih dejavnosti odgovarjajo izvajalci zdravstvenih storitev. Morebitne napake morajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci javiti svojemu delodajalcu, tako da bodo v naslednjih mesečnih poročilih zagotovljeni točni podatki.

Spomnili so, da so objavo podatkov izvedli šele po predhodnem informiranju oz. posvetovanju z Informacijskim pooblaščencem, izvajalci zdravstvenih storitev, ministrstvom za zdravje, Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije in strateškim svetom za zdravstvo pri vladi. "Poleg tega zakon o dostopu do informacij javnega značaja spodbuja objavo informacij javnega značaja na spletu zlasti v primeru večjega interesa javnosti, kar je navsezadnje z vidika posredovanja prosilcem tudi prijazneje in racionalneje," so navedli.