Nizozemski znanstvenik Marco Langbroek predvideva, da bo vesoljsko plovilo v ozračje ponovno vstopilo okoli 10. maja. Če na poti skozi ozračje ne bo zgorelo, bo po njegovih predvidevanjih padlo s hitrostjo 240 kilometrov na uro.

"Čeprav tveganje obstaja, ne smemo biti preveč zaskrbljeni," je za britanski Guardian dejal Langbroek.

Predmet je razmeroma majhen, in tudi če se ne razleti, "je tveganje podobno kot pri naključnem padcu meteorita, ki se jih vsako leto zgodi več. Večje tveganje je, da vas v življenju zadene strela," je dejal.

Sovjetska zveza je vesoljsko plovilo Kosmos 482 izstrelila leta 1972, vendar zaradi okvare rakete ni nikoli zapustilo Zemljine orbite. Večina ostankov vesoljskega plovila je na Zemljo padlo v desetih letih, vendar Langbroek in ostali raziskovalci menijo, da je kapsula plovila, okrogel predmet s premerom okoli enega metra, zadnjih 53 let krožila okoli Zemlje v zelo eliptični orbiti in počasi izgubljala višino.

Mogoče je, da bo poltonska sonda vstop v ozračje preživela, saj je bila zasnovana, da vzdrži izjemno gosto in vroče ozračje Venere, je še dejal Langbroek s tehnološke univerze Delft na Nizozemskem.

Če pa se je po več kot petdesetih letih kroženja okoli Zemlje toplotni ščit poškodoval, bo sonda ob vstopu v ozračje razpadla in zgorela.

Sovjetska zveza je vsako plovilo, ki je ostalo v Zemljini orbiti, ne glede na njegov prvotni namen, poimenovala z oznako Kosmos. Plovilo Kosmos 482 je bilo izstreljeno 31. marca 1972, le štiri dni po izstrelitvi sonde Venera 8 in je po vsej verjetnosti imelo podobno zasnovo in namen. Sovjetska zveza je svoja vesoljska plovila za planetarne misije najprej izstrelila v Zemljino orbito in jih nato poslala proti ciljem, vendar Kosmos 482 zaradi napake raketnega motorja ni zapustil orbite in je obstal v zelo eliptični orbiti okoli Zemlje.