Nekdanji predsednik uprave Luke Robert Časar in člani uprave Aldo Babič, Marjan Babič in Boris Marzi so obtoženi zlorabe položaja pri luških poslih v Romuniji. Zdaj se začenja sojenje.

A Časarja na začetek glavne obravnave ni bilo. Sodnemu senatu je sporočil, da je nenadoma zbolel, in poslal zdravniško opravičilo, ki pa sodnice ni zadovoljilo. Zato je poklical zdravnika, naj obrazloži, za kakšno bolezen gre. Zdravnik je sporočil, da gre "za akutno bolezen, za katero je predpisal akutna zdravila."

Časar je sicer že prej poslal opravičilo, da ga zaradi šolskih počitnic danes ne bo, vendar je pozneje to opravičilo umaknil. Tožilka Barbara Milič Rožman ni skrivala nejevolje, sodnici pa je predlagala, naj ob morebitni današnji preložitvi glavne obravnave stroške naprti Časarju in njegovemu odvetniku. Tudi Časarjev odvetnik Danijel Planinšec namreč na obravnavo ni prišel.

A sodnica je odločila, da postopek za Časarja in njegov zagovor izloči do Časarjeve ozdravitve, in je glavno obravnavo začela.

Kaj tožilstvo očita Časarju in sodelavcem?
Tožilstvo trdi, da kot člani uprave niso opravili svojih dolžnosti in da so prekoračili svoje pristojnosti s tem, ko pred odločanjem o dokapitalizaciji luških hčerinskih družb v Romuniji Railport Arad in SC Trad Trans Terminal (TTT) niso pridobili obveznega soglasja nadzornega sveta. 30. januarja 2009 je tako uprava samovoljno potrdila dokapitalizacijo. Na račun družbe Railport Arad je nato tri tedne pozneje nakazala 1,5 milijona evrov, na račun TTT-ja pa bi se junija moralo steči še 1,3 milijona evrov, če se ne bi prej vmešala policija in takoj nato sodišče, ki je plačilo preprečilo.

"Sem ekonomist, ne pravnik, kako naj vem?!"
Prvi je pred sodnico Tatjano Pavlovec stopil Aldo Babič, ki je bil v upravi zadolžen za trženje. "O investicijah sem odločal posredno, skladno z informacijami, ki sem jih dobival. Znano mi je bilo, da je bil za ta projekt zadolžen vodja razvoja v Luki Milan Pučko." V Romuniji je bila po Babičevih besedah najprej predvidena ustanovitev dveh podjetij, nato pa v nekaj letih še dokapitalizacija. "Pučka sem razumel, da je projekt večplasten, in on je to korektno predstavil nadzornikom," je v zagovoru pojasnjeval Babič, ki je bil takrat prepričan, da je NS s tri milijone evrov težko dokapitalizacijo soglašal že leta 2007 ob vstopu v lastništvo obeh romunskih podjetij in da je šlo le za nadaljevanje že začetega projekta, zato "nadzornemu svetu ni bilo potrebno poročati o napredkih neke investicije", meni Aldo Babič.

"Zakonodajo se lahko bere tako ali drugače, je nedorečena, predpisi pa so dvoumni. Sem ekonomist, ne pravnik, kako naj vem?!" se je pred sodnico branil Babič, ki na sojenju ne bo odgovarjal ne na vprašanja tožilstva, ne senata in niti svojega odvetnika. V sodni preiskavi, leta 2010, pa se ni niti zagovarjal. Dejal je le, da kaznivih dejanj, ki so mu očitana, ni storil.

Marjan Babič bo povedal svoje na koncu dokaznega postopka
Kaj ima v svoj zagovor povedati Marijan Babič, ki je bil v upravi zadolžen za finance, danes nismo slišali. Babič, ki naj bi skupaj s Časarjem najbolj pritiskal na finančno službo Luke, da se izplačilo v Romunijo izpelje, se danes ni hotel zagovarjati. To bo storil šele, ko bo sodišče končalo dokazni postopek. Tudi on ne bo odgovarjal na nobena vprašanja.

Delavskega direktorja naj bi odrinili od Romunije
"Z načrti, predhodnimi in nato že sprejetimi sklepi uprave nisem bil seznanjen. O tem me niso obveščali, nič nisem podpisal, projekt so peljali daleč od mojih oči, zato ne morem biti kriv," obtožbe zavrača nekdanji delavski direktor Boris Marzi. "Finančno službo pa tudi druge službe v Luki sem večkrat opozarjal, tudi z elektronskimi sporočili. Tudi NS sem obvestil o težavah s komunikacijo in pridobivanjem dokumentacije." Kmalu zatem naj bi se najprej začelo "šikaniranje in poskus diskreditacije, nadaljevalo pa z direktnimi pritiski", je povedal Marzi. Marziju, ki je bil zadolžen tudi za področje varovanja v pristanišču, naj bi kmalu zatem preklicali funkcijo delavskega direktorja. Marzi naj bi med drugim tudi glasno opozarjal, da v Luki ni videl delati varnostnikov družbe za varovanje WTM, zato je s tem podjetjem prekinil pogodbo. Domnevno fiktivna pogodba z WTM-jem je sicer razlog za še en kazenski pregon zoper Roberta Časarja, saj naj bi Luko pri tem oškodoval za 76.500 evrov.

Ker naj bi Robert Časar, Aldo Babič, Marijan Babič in Boris Marzi s svojimi dejanji Luki povzročili ogromno škodo in z obema romunskima podjetjema protipravno pridobili premoženjsko korist, jim grozi od enega do osem let zapora.