Reševalna akcija 47-letne ženske iz deroče Dragonje. Foto: Policija
Reševalna akcija 47-letne ženske iz deroče Dragonje. Foto: Policija

Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, so bili ob 20.12 obveščeni, da so na Dramcu opazili skupino ljudi, ki skušajo preplavati reko Dragonjo in tako nezakonito prečkati mejo med Hrvaško in Slovenijo. Štirje piranski policisti in dva vodnika službenih psov, ki so bili napoteni na mesto dogodka, so opazili žensko, ki se je na sredini reke Dragonje držala za drevo.

"S hrvaške strani je na tem delu zelo težek pristop, poleg tega je bila reka visoka in deroča, zato je hrvaški varnostni organi niso mogli potegniti iz vode. Na slovenski strani pa sta že bila njena dva otroka, stara 18 in pet let," so navedli na PU-ju Koper in dodali, sta bila 47-letnica in hrvaški policist na koncu z močmi in se nista mogla več vrniti na rečni breg.

V deročo reko je nato skočil eden izmed piranskih policistov, vodnika službenega psa sta mu po navedbah policistov okoli pasu zvezala sledilno vrvico in ga tako držala, da ga ni odneslo po strugi reke. Uspelo mu je priti do ženske in hrvaškega policista in ju pomagal spraviti na kopno. Ob tem so s hrvaške strani prinesli tudi lestev, s katero so pomagali spraviti žensko iz vode. Pri reševanju je pomagal tudi moški, ki je obvestil slovenske policiste in je bil še vedno na kraju dogodka.

"Ko so prišli do roba reke, so vsi pomagali ženski iz vode, zatem so jo gasilci na nosilih odnesli do njihovih vozil in nato do reševalnega vozila. Izkazalo se je, da je 47-letna državljanka Turčije mati dveh otrok, ki sta že na slovenski strani, poleg tega je njen tretji otrok, star 13 let, še na hrvaški strani. Ker je bilo dogajanje in reševanje na mejni črti, so bili vsi združeni in vrnjeni na Hrvaško. V nadaljnjem postopku pa so policisti ugotovili, da je bil poleg zgoraj omenjenih še en otrok, ki ga je imela mati na ramenih med prečkanjem reke," so navedli koprski policisti. 10-letna deklica je padla v vodo, tok pa jo je odnesel po strugi navzdol. Njena mati je bila odpeljana v puljsko bolnišnico.

V akcijo vključen tudi brezpilotni letalnik in potapljači, zaenkrat brez uspeha pri iskanju

V reševalni akciji, ki je stekla takoj, je sedem policistov, dva vodnika službenega psa in 20 gasilcev ponoči pregledalo 600-metrsko območje ob reki Dragonji, vendar otroka niso našli. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Sabina Francek Ivović, se je reševalna akcija danes zgodaj zjutraj nadaljevala, vanjo so se vključili še potapljači, območje je prečesaval brezpilotni letalnik, a deklice še vedno niso našli. Zaradi visokega vodostaja reke Dragonje so sicer razmere težke, v strugi je veliko naplavin in vejevja. Iskalna akcija se bo nadaljevala v soboto.

Iskalna akcija turške 10-letne deklice, ki jo je odnesla Dragonja

Predalič: Gre tudi za neodgovornost matere

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič je ob robu obiska vlade na Gorenjskem, dejal, da gre za izredno tragičen dogodek. Povedal je, da sočustvuje z vsemi vpletenimi in ob tem izrazil upanje, da bodo pogrešano deklico kljub vsemu našli živo. Obenem je pohvalil slovenske policiste, "ki so požrtvovalno tvegali tudi svoja življenja, da bi pomagali gospe in otrokom".

Predalič je sicer dodal, da gre v tem primeru tudi za neodgovornost matere, ki se je v danih okoliščinah spuščala v vodo z majhnimi otroki. "Imamo zakonite mejne prehode, in če bi ljudje hodili prek njih, zagotovo ne bi prihajalo do tragedij," je dodal.

Pahor: Primer je treba preiskati

"Smrt deklice je tragedija. Ta primer je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo storjeno kaj narobe, in če, kdo je za to odgovoren," je ta TV Slovenija dogodek komentiral predsednik republike Borut Pahor.

"To je zelo tragičen dogodek in pri varuhu že leta neprestano opozarjamo na to nevarnost prehajanja. Na drugi strani pa pričakujemo od Evropske unije, tudi na Evropsko komisijo smo zato naslovili pobudo, da se to uredi, ker je to res širše evropsko vprašanje. Do tega res ne sme prihajati," pa je povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Infokolpa: Vzpostaviti je treba varno migrantsko pot

"Sklepamo lahko, da je deklica utonila, strah, ki ga je preživela v svojih zadnjih trenutkih, pa si je nemogoče predstavljati, a njena smrt ni nesreča", so v sporočilu za javnost na Facebook zapisali iz humanitarne organizacije Infokolpa, ki se ukvarja z monitoringom ilegalnih migracij. Smrt ni nesreča po njihovih besedah preprosto zato, ker bi jo lahko preprečili, če bi vzpostavili varno balkansko migrantsko pot. Da takšne varne poti ni, pa je kriva politika, opozarjajo.

"Ne gre za 'ilegalne' pač neregularne migracije, nekaj držav v Evropi uporablja napačen izraz in med njimi je Slovenija, to niso ilegalni migranti, ampak neregularni," je za MMC izpostavil Jošt Žagar iz Infokolpe. "Smrt deklice ni bila nesreča v smislu, da se nikoli ne bi zgodila, če bi imeli drugačno migracijsko politiko EU-ja, Slovenije in Hrvaške. Represivna politika ustvarja te nepotrebne žrtve," je opozoril.

Državni sekretar Predalič je dejal, da je bila mama deklice neodgovorna, ko se je v vodo spuščala z otroki, saj imamo uradne mejne prehode. Zakaj ni šla na mejni prehod? "Kot lahko gledamo zadnja tri leta, Slovenija sistematično zavrača prošnje za azil in ljudi vrača na Hrvaško. Za azil ni mogoče zaprositi ne na mejnem prehodu, ne v notranjosti države na policijskih postajah, kjer so prošnje za azil ignorirane in izvedene izročitve na Hrvaško," je odgovoril Žagar in dodal, da po zakonu bi sicer mama z otroki lahko odšla na mejni prehod prosit za azil, a vedela je, da bi tako z velikansko verjetnostjo tvegala, da bo vrnjena na Hrvaško od tam pa nazaj v Bosno in Hercegovino.

Žagar: Ljudje tvegajo življenja zaradi avtomatičnega vračanja

Od leta 2018 do novembra 2021 je Slovenija po njegovih besedah na Hrvaško po postopku izročitve vrnila skoraj 30.000 neregularnih migrantov. "Večkrat so bili na Hrvaško vrnjeni isti ljudje, Hrvaška jih potem večinoma vrne v Bosno in Hercegovino. Slovenija izvaja t. i. verižna vračanja, in sicer tako, da ko oseba v Sloveniji zaprosi za mednarodno zaščito, se to dostikrat ignorira, policija tega ne zapiše in osebo obravnava, kot da nima pravice bivanja v Sloveniji, da je nezakonito prestopila mejo in je vrnjena na Hrvaško po sporazumu o izročitvah," je pojasnil Žagar in dodal, da je to sporazum med Slovenijo in Hrvaško iz leta 2006, po katerem se osebo, ki je mejo prestopila v roku 72 ur, "avtomatično neformalno vrača nazaj". "Brez kakršnega koli postopka, odločbe upravnega organa, česar koli, slovenska policija osebe vrača nazaj, trenutno je legalnost tega sporazuma na ustavnem sodišču v presoji," je pojasnil.

Zaradi izvajanja "verižnih vračanj in množičnih izgonov", ljudje, ki iščejo mednarodno zaščito, po Žagarjevih besedah nimajo zaupanja, da bi jo poiskali pri slovenski policiji oz. državnih organih, zato se jih raje izogibajo. "V skrajni stiski tvegajo svoja življenja, posledično to pomeni, da so teden dni in več po gozdovih na mrazu, kjer se skrivajo, posledično prihaja tudi do smrti, to je bila zdaj druga smrt v dveh tednih," je nadaljeval in dodal, da največ migrantov na slovenski meji umre bodisi zaradi izčrpanosti bodisi utopitve. V ponedeljek so namreč med mejnima prehodoma Slovenije in Hrvaške našli truplo 31-letnega državljana Bangladeša, ki je, kot kaže, omagal in umrl zaradi podhladitve.

"Njena smrt in smrti številnih drugih ljudi, ki potujejo po balkanski migrantski poti, so smrti, ki bi jih lahko preprečili. Za tragične dogodke bi morali odgovarjati lokalni, državni in evropski politiki ter njih institucije. To je njihova krivda! Dovolj je bilo krvavih meja," so zapisali pri Infokolpa in dodali, da je treba takoj prenehati z brutalno migracijsko politko na mejah EU-ja. "Zahtevamo spoštovanje človeških življenj, dostojanstvo in svobodo za vse," so pozvali v organizaciji Infokolpa.

Varuh človekovih pravic o tragediji na Dragonji, pandemiji in žvižgačih