Mirko Krašovec. Foto: BoBo

Krašovca je tožilstvo obtožilo, da je nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa da so pridobili evropska sredstva v vrednosti 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Po Krašovčevem mnenju so bile nekatere trditve v obtožnici izvzete iz konteksta, Mariničeva in Ekart pa naj bi pričala "samoobrambno", saj je bilo v zadevi Betnava odločeno, da sta kriva in sta bila pravnomočno obsojena. Ostali vpleteni v projekt Betnava so namreč krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in Karel Bogatin, nekdanji gradbeni nadzornik, na 10 mesecev zaporne kazni.

Dvakrat obsojen, a je bila sodba razveljavljena

V prvem sojenju decembra 2013 je bilo odločeno, da je Krašovec kriv napeljevanja h goljufiji in obsojen na dve leti zapora. Višje sodišče je nato zaradi kršitev sodbo razveljavilo. Tudi v ponovljenem sojenju decembra 2015 je bil obsojen, a je vrhovno sodišče novembra 2017 tudi to razsodbo razveljavilo in jo vrnilo okrožnemu sodišču v še eno odločanje.

Oktobra lani ga je celjsko okrožno sodišče nato oprostilo vseh obtožb. Presodilo je namreč, da Krašovcu ni mogoče dokazati, da je odločilno napeljal Mariničevo, da je na gospodarsko ministrstvo poslala zahtevek z navideznimi gradbenimi situacijami, in Ekarta, da je podpisal nadzorne položaje z gradbišča.

Na to odločitev se je specializirano državno tožilstvo pritožilo, Višje sodišče v Celju pa je zdaj po besedah Krašovčevega odvetnika Velimirja Cugmasa pritožbo zavrnilo.