Večina oškodovancev je za grehe odvetnice Brede Kovač izvedela, ko so v javnost prišle informacije, da naj njihova odvetnica ne bi bila opravila dela, ki so ji ga zaupali. Foto: BoBo
Večina oškodovancev je za grehe odvetnice Brede Kovač izvedela, ko so v javnost prišle informacije, da naj njihova odvetnica ne bi bila opravila dela, ki so ji ga zaupali. Foto: BoBo

Tožilstvo je zahtevalo leto dni več zapora, zagovornica Kovačeve pa je že napovedala pritožbo na sodbo. Večina oškodovancev je za početje Kovačeve izvedela, ko so v javnost prišle informacije, da naj njihova odvetnica ne bi bila opravila dela, ki so ji ga zaupali. Drug za drugim so odkrivali, da jih je Kovačeva zavajala, ko je trdila, da je vložila tožbe v njihovih primerih.

Kovačeva je ponarejala celo obvestila o narokih, preklicih za naroke, ki jih sploh ni bilo, stranke je tako prepričevala, da dela zanje. Kot je tudi v sodbi ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je v enem primeru spremenila celo sklep ustavnega sodišča in ponaredila sodbo upravnega sodišča. Ko so stranke ugotovile, kaj se je zgodilo, so že zamudile roke, da bi s kakšnim drugim odvetnikom vložile tožbe.

Odvetnica je s temi dejanji mnogo strank pahnila na rob, tako finančni kot tudi psihični. Tudi sojenje se precej zavleklo. Predobravnavni narok so opravili šele v petem poskusu julija 2014, septembra 2015 je bila prva obravnava, čeprav so bili od januarja 2015 naroki razpisani skoraj vsak ponedeljek. Zapletalo se je predvsem zaradi zdravja obtožene. Večkrat je bila hospitalizirana tudi v psihiatrični bolnišnici. Kljub temu so izvedenci presodili, da je sposobna spremljati sojenje.

Sodnica je v sodbi sledila tožilstvu, da je Kovačeva ravnala zavestno in hoteno. Temu je ves čas ostro nasprotovala njena zagovornica Jasmina Gričnik, ki se je spraševala, kaj bi bil motiv. Po njeni oceni premoženjska korist ni bila.

Zagovornica je večkrat poudarjala, da je vzrok vseh težav Kovačeve prometna nesreča iz leta 1988, po kateri naj ne bi bila več enaka.