Raščanu tožilstvo očita, da je izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune. Foto: BoBo
Raščanu tožilstvo očita, da je izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune. Foto: BoBo
Matej Raščan odhaja v zapor
Raščan priznal krivdo

Izrek kazni bo prihodnji petek, ko bo tudi znano, ali bo sodnica sporazum o priznanju krivde sprejela. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja je Raščan dobil tri leta zaporne kazni, za kaznivo dejanje poslovne goljufije pa leto in dva meseca. Enotna predlagana kazen je štiri leta zapora, Raščan pa bo moral plačati tudi stroške postopka. Proti Raščanu sta bila vložena tudi dva premoženjskopravna zahtevka, ki pa jima ta nasprotuje.

Kot je po naroku dejal tožilec, je bilo priznanje krivde glede na opis v obtožnici in njeno pravnomočnost pričakovano. Dodal je, da del sodbe predstavlja tudi odvzem premoženjske koristi, zato pričakuje, da bo sodišče to tudi storilo.

Sodnica Alja Kratovac je Raščana tudi opozorila, da so zato, ker ni sporočal sprememb svojega prebivališča, nastali visoki stroški vročanja pošte.

Če bo sodnica sporazum o priznanju krivde sprejela, bo Raščan štiri leta preživel na odprtem oddelku, kjer sta v nasprotju z zaprtimi in polodprtimi režimi dovoljena mobilni telefon in svetovni splet, prav tako pa na odprtem oddelku ni omejitev pri sprejemanju poštnih pošiljk. Raščan bo imel na voljo tudi možnost prostih izhodov zunaj zavoda, ki se jih na podlagi posebnih meril lahko izkoristi do petkrat mesečno.

Družbo oškodoval za več kot 34 milijonov evrov
Raščan naj bi z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nekdaj uspešno družbo, ki je končala v stečaju, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov.

Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij Delo Revije. Bančna posojila so bila slabo ali pa sploh niso bila zavarovana, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, čemur je bil namenjen, ampak naj bi Raščan z njim financiral druge lastne projekte, med drugim družbo Rašica in hotel v Srbiji, in izplačal preostale lastnike Dela Revije.

Stečaj trajal več kot štiri leta
Po prevzemu Dela Revij naj bi Raščan, kot mu očita tožilstvo, izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune.

Stečaj Dela Revij je trajal več kot štiri leta, uradno je bil končan januarja lani. Končal se je s 34 milijoni evrov prijavljenih terjatev, upravitelj jih je priznal 29,5 milijona evrov, poplačanih je bilo 811.000 evrov.

Matej Raščan odhaja v zapor
Raščan priznal krivdo