Generalni direktor Slovenskih železnic (levo) in direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc. Foto: Zajem zaslona STA
Generalni direktor Slovenskih železnic (levo) in direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc. Foto: Zajem zaslona STA

Huda železniška nesreča, v kateri sta 21. decembra pri Postojni umrla dva delavca, dva pa sta dobila hujše poškodbe, je v javnosti odprla vprašanja, kaj je šlo narobe, kaj bo storjeno, da se podobna delovna nezgoda ne bo več zgodila, in kdo bo odgovarjal.

Po tragičnem dogodku je steklo več preiskav – med drugim tudi kriminalistična –, o ugotovitvah interne preiskave, ki je končana, pa je poleg generalnega direktorja Dušana Mesa na novinarski konferenci spregovoril še direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc. Kot je pojasnil, je bil temeljni vzrok nesreče ta, da progovni prometnik ni oddal napovedi o vožnji vlaka, prav tako pa ni bilo oddano sporočilo progovnemu čuvaju o odhodu vlaka s postaje v Postojni. Na podlagi tega delovna skupina na progi ni bila obveščena o tem, da je vlak na poti, je pojasnil Kranjc.

Nesreča se je decembra zgodila med železniškima postajama Postojna in Prestranek, pri železniškem prehodu Rakitnik, kjer je potniški vlak povozil skupino delavcev Slovenskih železnic, ki so na progi izvajali dela. Foto: BoBo/Valter Leban
Nesreča se je decembra zgodila med železniškima postajama Postojna in Prestranek, pri železniškem prehodu Rakitnik, kjer je potniški vlak povozil skupino delavcev Slovenskih železnic, ki so na progi izvajali dela. Foto: BoBo/Valter Leban

Dodal je, da so bili za nesrečo tudi posredni vzroki, ki bi lahko dogodek omilili, saj "več udeleženih oseb neposredno pred nesrečo ni izvedlo predpisanih varnostnih protokolov". "Čuvaj je imel izvleček voznega reda," je dejal Kranjc in dodal, da je imel vlak, ki je trčil v skupino delavcev, štiriminutno zamudo, tako da bi čuvaj ob preverjanju voznega reda moral pravočasno predvideti njegov prihod. "Skupina se je o celo pogovarjala o tem, da bo potniški vlak, in so se pač zanašali na obvestilo prometnika, tako da je čuvaj s tem naredil napako, ko ni dosledno upošteval izvlečka iz voznega reda," je poudaril Kranjc.

Strojevodja je po ugotovitvah preiskave sicer trikrat zvočno signaliziral, da se vlak približuje, vendar pa po besedah Kranjca zaradi konfiguracije proge, ki je precej ovinkasta, in delovanja strojev, delovno mesto ni bilo organizirano na način, da bi bila zagotovljena optimalna varnost.

Ugotovljeno je bilo tudi, da je progovni prometnik neposredno pred izrednim dogodkom opravljal pogovor po službenih napravah v zasebne namene. "To gotovo ni pozitivno vplivalo na njegovo zbranost," je dejal Kranjc, ki je dodal, da so ugotovitve preiskave pokazale, da je bil zaposleni sicer v dobri psihofizični kondiciji. Strojevodja pa se po izsledkih raziskave ni pogovarjal po nobeni liniji in je po Kranjčevem mnenju odreagiral najbolje, kot je lahko v danih okoliščinah.

Mogoči ukrepi so po nesreči postali obvezni

Da je za nesreči odgovoren človeški dejavnik, je prejšnji teden sicer sporočil tudi glavni preiskovalec železniških nesreč in incidentov Daniel Lenart. "Med preiskovalnimi postopki, ki so bili opravljeni do zdaj, je bilo ugotovljeno, da več udeleženih oseb neposredno pred nesrečo ni izvedlo predpisanih varnostnih protokolov," je pojasnil vodja preiskovalnega organa, ki deluje v okviru infrastrukturnega ministrstva.

Sorodna novica Mes po nesreči: Najverjetneje je šlo za človeško napako, sklepne ugotovitve po praznikih

Preiskava bo predvidoma končana marca, preiskovalec pa je na podlagi vmesnih ugotovitev že podal priporočila, ki so jih po zagotovilih predstavnikov Slovenskih železnic tudi takoj objavili in upoštevali. "Dela na slovenskih železnicah so znova stekla, potem ko so sprejeli dodatne ukrepe," je poudaril Kranjc. Dodal je, da je bilo odrejanje preventivnih ukrepov prej v pristojnosti čuvajev, zdaj pa je to obvezno. "Kar je bila prej ena od opcij za zagotavljanje varnega dela, je zdaj obvezno," je poudaril.

"Šest delavcev je še vedno na bolniškem dopustu in seveda, ko se bodo vrnili, se bomo z njimi pogovorili, kaj in kako, seveda pa čuvaj trenutno zaradi suspenza ne more opravljati dela čuvaja," je še pojasnil direktor SŽ-Infrastruktura.

Postopki zoper vpletene še potekajo

Kot je pojasnil Mes, postopki proti vsem vpletenim v nesrečo še potekajo. Prometnik je trenutno v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja.

Po poročanju Televizije Slovenija je sicer eden izmed dveh umrlih delavcev podobno nezgodo že doživel in naj bi nadrejene pred usodno nesrečo opozarjal, da prometnik, ki naj bi bil kriv za zadnjo nesrečo, ni primeren za to delo. Kot je dejal Mes, sodišče takrat ni ugotovilo njegovih napak, navedbe o opozorilih o njegovi neprimernosti pa je zavrnil. "Niti glede zaposlenega niti glede celotnega centra v Postojni ni bilo pripomb o delu," je dejal.

V desetih letih se je na Slovenskih železnicah zgodilo šest delovnih nezgod, pri katerih so se delavci poškodovali ali umrli. Tri od teh nesreč so se zgodile v preteklem letu.

Nesrečo pri Postojni zakrivil človeški dejavnik