Romana Pajenk. Foto: BoBo

Kot so pojasnili na mariborskem sodišču, so višji sodniki v obširni obrazložitvi med drugim pritrdili pritožbenim navedbam zagovornikov, da je v obrazložitvi sodbe opisani eventualni naklep v nasprotju z vsebino izreka sodbe.

Prejem razveljavitve sodbe sta potrdila tudi oba zagovornika, Mihael Jenčič, ki zastopa Pajenkovo, in odvetnik Lahove Filip Primec. Zadnji je pojasnil, da je višje sodišče precenilo, da se sodišče na prvi stopnji ni zadostno ukvarjalo z določenimi vprašanji, ki jih je poudarjala obramba, zaradi česar je po njihovem mnenju vsaj vprašljiv obstoj naklepa kot ključnega elementa očitanih kaznivih dejanj. "Potem ko je bila izrečena obsodilna sodba, obramba pozdravlja odločitev višjega sodišča. S pritožbo smo uspeli, kar smo na neki način tudi pričakovali," je dodal Primec, ki še ne ve, kdaj se bo začelo ponovno sojenje.

Po Jenčičevih besedah bo sodišče v ponovljenem sojenju moralo pozorneje oceniti izvedene dokaze obrambe, o katerih v razveljavljeni sodbi ni sprejelo stališča. Med drugim je sporno, da je sodišče v pravdnem postopku izjave enega izmed oškodovancev ocenilo drugače, kot jih je pozneje kazensko. "Za zdaj ne moremo govoriti o zmagi, je pa bila za nas odločitev pričakovana," je dodal Jenčič.

Pet let od prve obravnave
Omenjena zadeva se vleče že skoraj pet let, ko sta Pajenkova in Lahova prvič sedli na zatožno klop zaradi očitkov o zlorabi položaja pri gospodarski dejavnosti. Po več kot letu dni premora je tožilec obtožnico spremenil v kaznivo dejanje poslovne goljufije, za katero je zagrožena še višja kazen, in sicer od enega do deset let zapora.

Drugostopenjsko sodišče je januarja presodilo, da sta nekdanji članici uprave banke, katere premoženje je po nadzorovani likvidaciji prešlo pod okrilje DUTB-ja, podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca, sicer tudi dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je banka leta 2011 tudi s pomočjo njunega denarja skušala odpraviti kapitalsko neustreznost.

Prvostopenjsko sodišče jima je izreklo pogojno zaporno kazen s preskusno dobo štirih let, čeprav je specializirano državno tožilstvo za vsako predlagalo po štiri leta zapora. Tožilec Luka Moljk je po sodbi napovedal pritožbo, na obsodilno sodbo pa se je pritožila tudi obramba.

Pajenkova in Lahova sta tudi na oktobrski pritožbeni seji na mariborskem višjem sodišču zavrnili očitke. Nekdanja prva dama mariborske banke je v čustvenem nagovoru zatrdila, da poslovne goljufije ni zakrivila ter znova skušala prepričati sodišče, da je Banka Slovenije Probanko pred nekaj leti popolnoma neupravičeno poslala v nadzorovano likvidacijo.

Zoper Pajenkovo še en kazenski postopek
Obramba je v pritožbi navajala različne pritožbene razloge, predvsem glede odločanja o kazenski sankciji, pa tudi sicer je bil ves postopek po njihovem mnenju obremenjen s hudimi procesnimi kršitvami. Med drugim so zatrjevali, da obtožnica nikoli ni bila pravnomočna, prvostopenjsko sodišče pa naj v spisani sodbi sploh ne bi ocenilo nekaterih dokazov, ki jih je obramba sicer na procesu izvedla.

Zoper Pajenkovo se je sicer nedavno na ljubljanskem okrajnem sodišču začel proces zaradi domnevne krive izpovedbe pred parlamentarno preiskovalno komisijo o bankah. Tožilstvo jo preganja na podlagi naznanila komisije, da je med zaslišanjem lagala o posojilih Probanke podjetjem, ki so bila povezana z njenim bratom Tomažem Ročnikom, a je Pajenkova tudi te obtožbe na predobravnavnem naroku zavrnila.