Wikipedia je ponazorila, kako bi izgledala fotografije evropskih znamenitosti, če bi bilo za njihovo objavo potrebno predhodno dovoljenje ustvarjalcev. Foto: wikipedia
Wikipedia je ponazorila, kako bi izgledala fotografije evropskih znamenitosti, če bi bilo za njihovo objavo potrebno predhodno dovoljenje ustvarjalcev. Foto: wikipedia

… posameznik, ki ima namen komercialne uporabe slik, videoposnetkov ali drugih oblik slikovnega materiala del, ki so nepremična in so v javnih prostorih, mora vedno pridobiti dovoljenje avtorjev dela ali katerih koli posrednikov, ki nastopajo v njegovem imenu.

Kompromis, ki ga je sprejel matični odbor Evropskega parlamenta LIBE
false
Wikipedija poziva uporabnike, da pozovejo svoje evropske poslance in omogočijo prosto uporabo slik javnih objektov. Foto: Wikipedija

Nevarnosti obstoječe zakonodaje pa so predvsem neopredeljena področja na primer novonastali ali novo nastajajoči načini širjenja informacij in izražanja, med katere spada tudi medmrežje. Ker zakonodaja izvira iz prejšnjega stoletja in medija, kot je medmrežje, preprosto ni morala pričakovati in opredeliti, moramo zakonodajo zdaj pripraviti tako, da bo pokrila širjenje in uporabo avtorskih del ne samo na spletu, ampak predvsem v medijih in storitvah, ki že nastajajo oz. bodo nastajali v prihodnosti. Sama nevarnost pa tiči v dejstvu, da pravila in vzdrževanje avtorskih pravic ne temeljijo na novih dognanjih in medijih, temveč na starih konceptih, ki delujejo predvsem v korist posrednikov avtorskih del, in ne samih avtorjev. Namen avtorskega prava bi moral biti spodbujanje nastanka novih del in širjenje dostopnosti do njih. S tem, ko se večina denarja steka v žepe vedno bolj nepotrebnih posrednikov, zakonodaja ne dosega več svojega cilja.

Anže Jesenek o največjih ovirah trenutne avtorske zakonodaje
false
Taka bi bila na Wikipedii fotografija nemškega bundestaga, če avtorji njegove kupole, arhitekturni biro Foster & Partners, ne bi dovolili njegove objave. Foto: Wikipedia

Evropska unija namerava prenoviti evropsko zakonodajo na področju avtorskih pravic. Prevladuje namreč splošno mnenje, da je preveč zastarela in neprilagojena novim digitalnim tehnologijam in možnostim, ki jih le-te ponujajo uporabnikom. EU si zato želi reformirati avtorske pravice v skladu z digitalno dobo, v kateri živimo, tako da bodo ustrezno zavarovane evropske kulturne raznolikosti in dostop do njih. Hkrati pa bo ustvarjeno ravnotežje med pravicami in interesi avtorjev in uporabnikov, so med obravnavanjem nove evropske avtorske zakonodaje menili člani matičnega odbora Evropskega parlamenta.

Kaj naj bi bile najpomembnejše novosti v evropski avtorski zakonodaji, ki jo bodo morale v svoje zakonodaje potem vnesti tudi vse članice EU-ja? Med drugim naj bi omejila oz. odstranila regijsko zaklepanje spletnih vsebin (geo-blocking). Številna spletna vsebina je namreč na račun zaščite avtorskih pravic dostopna le domačim uporabnikom. Med predlaganimi novostmi sta tudi uvedba skupne evropske avtorske pravice in prevetritev kategorij nosilcev avtorskih pravic.

Kaj bo z objavo fotografij na socialnih medijih?
Največ odmeva je požela t. i. "panoramska svoboda" (Freedom of panorama). Pri njej gre za pravico do spletne objave fotografij javnih površin, kjer so tako javne stavbe kot najrazličnejša umetniška dela. Denimo fotografij med turisti vedno bolj priljubljenega ljubljanskega Mesarskega mostu, na katerem so na prostem razstavljena kiparska dela Jakova Brdarja. Zdaj so avtorske zakonodaje držav EU-ja na tem področju precej različne. Medtem ko se v Nemčiji lahko na spletu prosto objavljajo slike javnih stavb, ima v Franciji arhitekt možnost tožbe na račun avtorskih pravic, če je objavljena fotografija, na kateri je stavba, katere avtor je.

Nemška evropska poslanka Julia Reda (Zeleni/EFA), sicer edina evropska poslanka, ki prihaja iz vrst "Piratov", je predlagala, da bi postala pravica do panorame, torej objava slik stvari, ki so vsem na očeh, neomejena. Toda za zdaj je dosežen kompromis, da naj bi bila objava slik javnih stavb po vsej Evropi dopustna, če ne gre za komercialne namene.

Prav omejitev komercialne uporabe naj bi ponovno dopuščala številne različne interpretacije in je spodbudila vseevropsko peticijo, da naj evropski poslanci, ki bodo o novi avtorski zakonodaji glasovali na plenarnem zasedanju 9. julija, zavrnejo omenjeni kompromisni predlog. Po mnenju pobudnikov peticije bi lahko Evropski parlament uničil fotografijo, kot smo jo poznali od njenih začetkov. Sliši se sicer precej neverjetno, toda kampanjo je podprla največja spletna enciklopedija Wikipedija. Njeni ustvarjalci namreč menijo, da bi bila lahko ogrožena objava slik vseh novejših stavb oz. bi lahko naleteli na številne težave pri slikovni opremi člankov na Wikipedii.

"Peticija Nica Trinkhausa je odraz sodelovanja piratskega ozaveščanja o zadevi Copywrongs (skovanko smo poslovenili v avtorske krivice) in kulturnih delavcev, ki jih težave okoli pravice do panorame najbolj pestijo. Slovenski Pirati smo sodelovali v gibanju Copywrongs in smo v sklopu spletne kampanje ozaveščali prebivalce Slovenije o problematiki zakonodaje in naših rešitvah trenutnega stanja avtorskih pravic ter jih pozivali h kontaktiranju z evropskimi poslanci. Med rešitvami, ki jih je Julia Reda predstavila, je bila naslovljena tudi pravica do panorame," pravi Anže Jesenek iz Piratske stranke.

Kompromis, o katerem bodo glasovali evropski poslanci, bi bil po njegovem mnenju načeloma sprejemljiv, če bi se komercialna uporaba vezala samo na neposredno prodajo slikovnega materiala avtorja. Vendar ni tako. "Julia Reda opozarja, da kompromis ne dopušča objav slik na družbenih omrežjih kot nekomercialno uporabo, saj ta v svojih 'end-user license agreement' (EULA) oz. pogojih v sporazumih o uporabi in licencah omogočajo komercialno uporabo slik, ki jih posamezniki naložijo na svoje profile," še dodaja.

Ali je kampanja pretirana?
Medtem ko podpisniki peticije vidijo v novi evropski avtorski zakonodaji nevarnost za fotografijo, pa nekateri skeptiki poudarjajo, da gre za pretiran odziv in da gre le za zakonski predlog, ki ga predlaga Evropski parlament. Končna različica zakonodaje pa bo tako ali tako odvisna tudi od stališča Evropske komisije in držav članic EU-ja. Francoski evropski poslanec Jean-Marie Cavada (ALDE), sicer skoraj pol stoletja starejši od nemške poslanske kolegice, je najbolj nasprotoval predlogu popolne svobode do panorame, saj naj bi po njegovem mnenju morala vsaka država članica sama odločati, katere izjeme bo dopuščala.

Na svojem spletnem dnevniku pa je zapisal, da naj bi poslanka Reda vodila prikrit boj za obrambo prostega dostopa do del, ki so v javni domeni na račun uporabnikov. V ozadju pa naj se skrivali interesi "ameriških monopolistov, kot sta Facebook in Wikimedia", da bi se izognili plačilu dajatev ustvarjalcem.

Slovenska zakonodaja je podobna kompromisnemu predlogu
"Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v okviru določb o prosti uporabi v 55. členu ureja tudi prosto uporabo del na splošno dostopnih krajih. Prosta uporaba pomeni, da je mogoče avtorsko delo uporabljati brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice (brez soglasja imetnika pravic) in brez plačila nadomestila. Po 55. členu ZASP so dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno dostopnih krajih, v prosti uporabi. Ta uporaba se ne sme izvesti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali izvajati za doseganje gospodarske koristi. Pri uporabi je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu, o trenutni pravici do panorame na slovenskih tleh," pojasnjujejo na uradu za intelektualno lastnino in dodajajo, da iz navedenega sledi, da 55. člen ZASP že vsebuje t. i. svobodo do panoramskega slikanja, vključno s tem, da je "za uporabo varovanih del v komercialne namene treba pridobiti soglasje imetnika avtorske pravice".

… posameznik, ki ima namen komercialne uporabe slik, videoposnetkov ali drugih oblik slikovnega materiala del, ki so nepremična in so v javnih prostorih, mora vedno pridobiti dovoljenje avtorjev dela ali katerih koli posrednikov, ki nastopajo v njegovem imenu.

Kompromis, ki ga je sprejel matični odbor Evropskega parlamenta LIBE

Nevarnosti obstoječe zakonodaje pa so predvsem neopredeljena področja na primer novonastali ali novo nastajajoči načini širjenja informacij in izražanja, med katere spada tudi medmrežje. Ker zakonodaja izvira iz prejšnjega stoletja in medija, kot je medmrežje, preprosto ni morala pričakovati in opredeliti, moramo zakonodajo zdaj pripraviti tako, da bo pokrila širjenje in uporabo avtorskih del ne samo na spletu, ampak predvsem v medijih in storitvah, ki že nastajajo oz. bodo nastajali v prihodnosti. Sama nevarnost pa tiči v dejstvu, da pravila in vzdrževanje avtorskih pravic ne temeljijo na novih dognanjih in medijih, temveč na starih konceptih, ki delujejo predvsem v korist posrednikov avtorskih del, in ne samih avtorjev. Namen avtorskega prava bi moral biti spodbujanje nastanka novih del in širjenje dostopnosti do njih. S tem, ko se večina denarja steka v žepe vedno bolj nepotrebnih posrednikov, zakonodaja ne dosega več svojega cilja.

Anže Jesenek o največjih ovirah trenutne avtorske zakonodaje