Baselska Banka za mednarodne poravnave bi vpletenim nudila le prostore za neposredna pogajanja. Foto: BoBo
Baselska Banka za mednarodne poravnave bi vpletenim nudila le prostore za neposredna pogajanja. Foto: BoBo

V letih 2001 in 2002 so že potekala pogajanja med predstavniki petih naslednic nekdanjega SFRJ-ja o vprašanju garancij za devizne depozite varčevalcev, so spomnili v BIS-u. "Pogajanja so tekla pod okriljem BIS-a, vodil pa jih je neodvisni strokovnjak," so zapisali v komunikacijski službi BIS-a. Neodvisni strokovnjak je bil sicer guverner švicarske narodne banke Hans Meyer.

"Na zadnjem srečanju 5. julija 2002 v Baslu predstavnikom petih držav naslednic ni uspelo doseči soglasja o predlogu mogoče rešitve vprašanja garancij, ki ga je predstavil neodvisni strokovnjak. Ker dogovora med vpletenimi stranmi ni bilo, se je neodvisni strokovnjak odločil, da svoje sodelovanje v zadevi konča," so še zapisali.

"Ob tem je BIS sklenil, da nima več nobene nadaljnje vloge v povezavi s temi pogajanji po določilih sporazuma o nasledstvu z 29. junija 2001, in o tem obvestil vpletene strani. Stališče BIS-a se do tega ni spremenilo. Je pa BIS pred kratkim potrdil, da bi lahko zagotovil prostore za srečanje strani v povezavi z nadaljnjimi načrtovanimi pogajanji, ki bi potekala neposredno med njimi," so v BIS-u pojasnili svojo vlogo v pogajanjih.

Slovenija in Hrvaška sta prosili za nadaljnjo podporo
Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusić, sta 8. julija poslala skupno pismo BIS-u in v njem prosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj o celovitem reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. V pismu je bila izpostavljena odločenost obeh držav za dejavno nadaljevanje pogajanj glede te problematike pod okriljem BIS-a, kot to predvideva sporazum o nasledstvu.

BIS je odgovoril 25. julija. V odgovoru je spomnil, da je že v pretekli korespondenci in srečanjih "nakazal svoje videnje, da prispevek banke v smislu nudenja dobrih uslug ne more prinesti dodane vrednosti za rešitev odprtih vprašanj". Dodatno je "nakazal, da bi lahko ponudil prostor za srečanja strank za pogajanja".

Hrvaška tako, Slovenija drugače
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić zato meni, da se je BIS s tem razglasil za nepristojnega v razsojanju spora o LB-ju, medtem ko Slovenija pismo razume drugače. Slovensko zunanje ministrstvo je v sredo namreč pojasnilo, da tudi sporazum o vprašanjih nasledstva v prilogi C predvideva, da BIS gosti pogajanja v svojih prostorih.

"Sporazum ne določa mediacijske ali druge vloge BIS-a, pač pa nujnost pogajanj držav naslednic pod njenim okriljem," so poudarili na MZZ-ju, kjer so še pojasnili, da je zunanji minister Karl Erjavec poslal tudi pismo s pozivom preostalim državam k nadaljevanju nasledstvenih pogajanj.