Na slovenskem trgu vina z oznako hrvatski teran ne sme biti, saj so Kraševci ime pred dvema letoma zaščitili kot kolektivno blagovno znamko. Foto: BoBo

Slovenija je tožbo na Splošno sodišče EU-ja vložila 15. septembra 2017 in z njo izpodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši. Po poročanju dopisnice Radia Slovenija Tanje Borčič Bernard se tega ne držijo vsi. Nekateri še vedno uporabljajo le ime teran, drugi so mu dodali ime Hrvaška Istra na sprednji strani, drugi na zadnji. Nekateri se ne držijo pogoja, da mora biti ime teran manjše.

Nezakonita in zavajajoča izjema

Slovenija, ki jo na sodišču zastopa agentka Verena Klemenc, meni, da je izjema nezakonita, zavajajoča za potrošnike in da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Izpodbija uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo. Klemenčeva je poudarila, da je namen te uredbe, ki je pravna podlaga za izjemo, okrepiti konkurenčnost vinarjev v Uniji ter da je osnovno pravilo tretjega odstavka 100. člena te uredbe, ki ureja vprašanje homonimov, prepoved označevanja vin z že zaščitenim imenom in da pri možnosti izjeme nikakor ne more biti avtomatizma. Poudarila je tudi, da je treba takšna vprašanja reševati ob pristopu članice k Uniji, kar potrjuje tudi praksa.

Tretji odstavek 100. člena sicer določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."

Spor med Slovenijo in Evropsko komisijo glede terana pred sodiščem

Kaj bi bilo, če bi Hrvaška v Unijo vstopila pred Slovenijo?

Evropska komisija, ki jo na obravnavi zastopa Barbara Rous iz pravne službe, je svoj nastop začela z besedami, da si ne more pomagati, da si ne bi zastavila vprašanja, kako bi se ta spor odvijal, če bi Hrvaška vstopila v Unijo pred Slovenijo. Izpostavila je, da komisija nikakor ni prekoračila svojih pooblastil za dodelitev izjeme, ki so bila vsebinsko enaka že pred uveljavitvijo omenjene uredbe. Komisija je izpostavila tudi, da je bilo treba obravnavati legitimna pričakovanja hrvaških vinarjev, ki so ime teran za svoja vina uporabljali pred vstopom v Unijo, in zagotoviti, da se ne bi znašli v slabšem položaju. Prav tako je poudarila, da je komisija z delegirano uredbo ukrepala šele štiri leta po vstopu Hrvaške v Unijo, ker je pričakovala sporazumno rešitev vpletenih držav.

Splošno sodišče EU-ja v Luksemburgu je za danes razpisalo ustno obravnavo tožbe Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Sodba bo znana šele čez kako leto. Foto: EPA

Hrvaško na obravnavi zastopa agentka Gordana Vidović Mesarek, ki jo je zastopala tudi v primeru arbitraže. Ta je najprej poudarila, da komisija z delegiranim aktom odpravlja krivice hrvaških vinarjev, in dodala, da je Slovenija iz imena vina umaknila zemljepisno oznako Kras in da izraz brez zemljepisnega pojma tradicionalno ne more biti označba porekla.

Zelo podrobna vprašanja sodnice

Sodnica poročevalka, Latvijka Inga Reine, je uvodoma zastavila nekaj vinogradniških vprašanj o trgatvi vrste grozdja teran in trženju vina iz tega grozdja v letih 2012 in 2013, nato pa je zlasti komisijo temeljito izprašala o določenih postopkovnih vidikih, predvsem o retroaktivnosti ukrepa.

Obravnava se je začela nekoliko pred 10. uro, neuradno omenjajo možnost, da se bo nadaljevala še v popoldanske ure.

Spreten slovenski manever: zaščitili kolektivno blagovno znamko

V Evropski komisiji ves čas poudarjajo, da delujejo v skladu z zakonodajo EU-ja, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja kupcev. Ob tem poudarjajo, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU-ja mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Na slovenskem trgu vina z oznako hrvatski teran ne sme biti, saj so Kraševci ime pred dvema letoma zaščitili kot kolektivno blagovno znamko, je za Radio Slovenija poročala Tjaša Škamperle. Direktor vinske kleti Vinakras Marjan Colja poudarja, da je bil to "manever, ki se nam je obrestoval". "A pravica se mora pokazati tam, kjer je bila škoda narejena, s sprejetjem delegiranega akta," je opozoril.

V Konzorciju kraških pridelovalcev terana si drugačne odločitve kot take, ki bi bila njim v korist, niti ne predstavljajo, saj teran predstavlja več kot 80 odstotkov vsega vina, ki ga predelajo, pravi Boris Lisjak: "Predstavljajte si, kaj bi pomenilo, če bi izgubili teran. To bi pomenilo propad vinogradništva na Krasu. Proti temu se borimo."