Tibet se je na dnevnem redu zasedanja ministrov na Brdu pri Kranju znašel malce nepričakovano. Kot je v sredo pojasnil zunanji minister Dimitrij Rupel, je to vprašanje izbruhnilo po tem, ko je bil dnevni red zasedanja že usklajen, zato so o njem govorili ob robu zasedanja, katerega glavna tema je bil sicer Zahodni Balkan.

Ministri so sicer pozvali h koncu nasilja na "strehi sveta" in se zavzeli za tvoren dialog o vprašanjih, kot so ohranitev tibetanskega jezika, kulture, vere in tradicij. Poleg tega so pozvali Kitajsko, naj z aretiranimi ravna v skladu z mednarodnimi standardi in spoštuje svobodo medijev v Tibetu.

Prezgodaj za odločanje o tem
Glede bojkota poletnih iger v Pekingu, ki je bil pred srečanjem ena od možnosti, je Rupel dejal, da v tem trenutku ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo do poletja, že prej pa je dejal, da ne verjame pa, da bi to vprašanje v Uniji lahko povzročilo razkol.

"Mislim, da se nam ni treba danes odločati o nečem, kar se bo zgodilo avgusta," je ob tem dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Javier Solana. Dodal je, da se nekateri lahko odločijo, da bodo na olimpijskih igrah sodelovali, drugi se jih lahko odločijo bojkotirati, pomembno pa je, da EU v zvezi s tem pošlje tri sporočila: da je treba priznati kulturno dediščino vseh, da je ozemeljska celovitost Kitajske ločeno vprašanje in da je treba vprašanje Tibeta reševati mirno.