Letalo s prvimi sodelavci EU-ja, ki so jih evakuirali iz Afganistana, je pristalo v Madridu. Foto: EPA
Letalo s prvimi sodelavci EU-ja, ki so jih evakuirali iz Afganistana, je pristalo v Madridu. Foto: EPA

"Upajmo, da bo ta porazdelitev delovala in da ne bomo znova pokazali razlik med nami in se prerekali, kdo bo poskrbel za te ljudi," je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

V Afganistanu, kot rečeno, ostaja še okoli 300 sodelavcev delegacije EU-ja, ki skušajo doseči letališče v Kabulu in priti na eno izmed letal držav EU-ja. To število bi lahko naraslo in bi vključevalo tudi tiste, ki so v preteklosti delali za EU, denimo zagovornike človekovih pravic in pravic žensk ter druge, ki so v nevarnosti.

Sorodna novica Tonin: Družina enega od dveh afganistanskih sodelavcev že v varnem delu letališča v Kabulu

"Skušali bomo omogočiti odhod čim več ljudem, a ne moremo rešiti vseh Afganistancev," je dejal Borrell, ki je razmere v Afganistanu po vrnitvi talibanov označil kot "katastrofo za prebivalce Afganistana, za zahodne vrednote in verodostojnost ter za razvoj mednarodnih odnosov".

Slovenija bo sprejela do pet sodelavcev EU-ja

Po besedah slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja je Slovenija pripravljena sprejeti do pet dodatnih afganistanskih sodelavcev EU-ja. Sicer pa bomo sprejeli dva sodelavca slovenske vojske z njunima družinama, skupno 14 ljudi.

Borrel: Delali smo veliko, da bi zgradili državo v Afganistanu

Ob tem je ponovil, kar je povedal že po torkovem izrednem sestanku zunanjih ministrov EU-ja, da je bil eden od ciljev v Afganistanu izgradnja sodobne države.

"Predsednik Biden je dejal, da izgradnja države nikoli ni bila cilj," je Borrell opozoril na izjavo ameriškega predsednika Joeja Bidna. "A delali smo veliko, da bi zgradili državo v Afganistanu, ki bi lahko zagotavljala vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic," je povedal v svojem nastopu prek videopovezave članom parlamentarnih odborov za zunanje zadeve in za razvoj.

V nadaljevanju je še dejal, da si bomo morali glede tega, kar se je zgodilo v Afganistanu, zastaviti nekaj težkih vprašanj. "Nihče ni tega pričakoval, mislim, da tudi talibani tega niso pričakovali," je povedal in dodal, da bomo morali potegniti nauk "iz tega neuspeha misije izgradnje države".

Prispelo 400 afganistanskih sodelavcev

Strah pred Kitajsko in Rusijo ostaja

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja se je dotaknil tudi prihodnjih geopolitičnih razmer. Dejal je, da ne smemo dovoliti Rusiji in Kitajski, da prevzameta nadzor nad položajem v Afganistanu.

Člani obeh odborov Evropskega parlamenta so v razpravi, ki je potekala v hibridni obliki, med drugim opozorili na humanitarno krizo in pozvali k premisleku glede prihodnjega pristopa EU-ja do Afganistana.

Vodja odbora za zunanje zadeve David McAllister je dejal, da razmere v Afganistanu predstavljajo ogromen izziv za mednarodno skupnost in za tiste, ki so skušali obnoviti državo. Izrazil je zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v državi in širši regiji. Zato je "humanitarno ukrepanje v tej kritični situaciji naša glavna naloga", je poudaril v uvodnem nagovoru. Menil je tudi, da mora EU pozvati vse strani v Afganistanu, da se vzdržijo nasilja in zagotovijo varen odhod tujih državljanov, sodelavcev človekoljubnih organizacij, nevladnikov in Afganistancev, ki so pomagali obnoviti državo.

Sorodna novica Talibanom blokirali dostop do državnih finančnih sredstev

Afganistan kot regija potrebuje nov pristop

Več poslancev se je ob tem strinjalo, da EU do Afganistana kot tudi celotne regije potrebuje nov pristop. Po besedah McAllisterja bo treba upoštevati nove politične okoliščine, da ne bodo drugi globalni igralci, kot sta Rusija in Kitajska, skušali zapolniti prostor v političnem vakuumu države.

Tomas Tobe, ki predseduje odboru za razvoj, pa je dejal, da ostaja mnogo vprašanj neodgovorjenih, med drugim, kako je mogoče, da je celotna država padla v roke talibanov le v nekaj tednih. EU in države članice bi morali opraviti oceno in iz tega potegniti nauke, je menil.

Avstrijski minister: Poziv k varni poti za Afganistance napačen signal

Avstrijski notranji minister Karl Nehammer se je medtem ogorčeno odzval na sredne izjave evropske komisarke Ylve Johansson, da bi bilo treba vzpostaviti zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Nehammer meni, da so tovrstni načrti povsem napačen signal in da ne bi smeli ponoviti napak iz leta 2015.

"Preprečiti moramo, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU-ja. Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem," je dejala komisarka in se zavzela za vzpostavitev zakonitih in varnih poti za Afganistance.

A Nehammer se je danes na te izjave odzval zelo kritično, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "Izjave evropske komisarke za notranje zadeve so povsem napačen signal. Mislil sem, da se je Evropska komisija naučila kaj iz leta 2015 in da ne bo ponavljala takih napak," je dejal avstrijski minister in spomnil na množični prihod beguncev v EU v letih 2015 in 2016.

Avstrijski minister od komisarke pričakuje "takojšnja pojasnila in zagotovila, da bo komisija upoštevala tudi stališča članic". Spomnil je, da so bili notranji ministri na srednem zasedanju povsem enotni, da se "leto 2015 ne sme ponoviti" in da je treba dati tudi signal, da želimo pomoč in zaščito nuditi v regiji.

Nehammer bi Afganistance držal daleč od Evrope

Nehammer se je tudi v sredo zavzel, da bi bilo treba beguncem iz Afganistana, ki bežijo pred talibansko vladavino, pomagati v soseščini te države. V ta namen bi v regiji vzpostavili tudi zbirne centre, se je še zavzel avstrijski notranji minister. "Naš cilj mora biti, da veliko večino ljudi zadržimo v regiji," je dejal minister.