72-letni španski zunanji minister, po rodu Katalonec, neodvisnosti Katalonije nasprotuje. Foto: Reuters

Zatrjuje, da bo dogovor Kosova in Srbije njegova prioriteta. Španija sicer ne priznava samostojnega Kosova.

Na vprašanje evropske poslanke iz Latvije Sandre Kalniete iz vrst konservativne Evropske ljudske stranke, ali lahko zagotovi svojo verodostojnost pri reševanju tega vprašanja, je odgovoril, da je priznanje Kosova v pristojnosti članic, sam pa si bo v svoji vlogi po najboljših močeh prizadeval za dogovor, saj ga je nujno doseči.

Če EU ni zmožen reševati izzivov v svoji neposredni soseščini, je težko verjeti, da je lahko geopolitična sila, je dodal Borrell.

Zahodni Balkan je bil sicer prvi, ki ga je Španec med prednostnimi nalogami omenil v svojem uvodnem nagovoru. V isti povedi je sicer navedel še Ukrajino, izzive v južni soseščini, celostno strategijo za Afriko, Azijo, Latinsko Ameriko in nov začetek v odnosih z ZDA.

Glede vprašanja prehoda od odločanja s soglasjem k odločanju s kvalificirano večino v zunanji politiki je Borrell podprl predloge komisije, da se najprej odpravi soglasje pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki, in sicer o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah.

Moje delo bi bilo veliko lažje, če bi odločali s kvalificirano večino, a treba je naprej korak za korakom, pri čemer pa bi končni cilj moral biti odločanje s kvalificirano večino v zunanji politiki, je pojasnil svoje stališče.

Kakšna je identiteta evropske zunanje politike?

Borrell je sicer navedel tri probleme, s katerimi se po njegovem prepričanju spoprijema evropska zunanja politika: vprašanje identitete, torej, ali naj bo mehka in trda sila, pri čemer sam meni, da bi morala biti oboje, vprašanje neopredeljenega odnosa do velesil, kot sta Rusija in Kitajska, ter vprašanje metode, pri čemer je poudaril izziv vsebinsko lahke in postopkovno težke politike ter težnje po renacionalizaciji zunanje politike. "Če ne bomo delovali skupaj, bo postala Evropa nepomembna," je opozoril.

Nekateri poslanci so izpostavili vprašanje njegove integritete. Večkrat so omenili afero, ki je v Španiji precej odmevala, v povezavi z uporabo privilegiranih informacij za osebno korist, prodajo delnic korporacije Abengoa pred razglasitvijo bankrota podjetja, za kar so ga nacionalne oblasti kaznovale s 30.000 evri globe. Borrell je te obtožbe vselej zanikal in tudi danes jih je zavrnil.

Vera Jourova si med drugim prizadeva za več jasnosti pri financiranju evropskih političnih strank. Foto: Reuters

Vera Joureva: Moj cilj je narediti Evropo bolj demokratično in transparentno

Kandidatka za podpredsednico prihodnje Evropske komisije, pristojno za vrednote in transparentnost, Vera Jourova, pa je na zaslišanju v Evropskem parlamentu poudarila, da je njen cilj narediti Evropo bolj demokratično in transparentno.

Njena prva prioriteta bo izboljšati delovanje demokracije v EU-ju, vključno z imenovanji na ključne položaje v Uniji, tudi sistem vodilnih kandidatov in transnacionalne liste na evropskih volitvah. Izboljšave pri sistemu vodilnih kandidatov je označila za "pomemben korak naprej za Evropo", ni pa predstavila konkretnih predlogov, kako bo to naredila, poroča spletni portal Politico.

Institucije EU-ja morajo biti zgled, biti morajo kredibilne in odgovarjati svojim državljanom, je kandidatka še poudarila na zaslišanju pred odboroma, pristojnima za državljanske svoboščine in ustavne zadeve. Zagotovila je, da se bo zavzemala za skupen register transparentnosti in neodvisen etični organ, če bo potrjena za podpredsednico Evropske komisije.

Zagotovo moramo narediti več na področjih medijske svobode in pluralizma, je dejala. "Nadaljevati moramo financiranje projektov spremljanja medijskega pluralizma, spremljati medijsko svobodo in podpirati novinarje, katerih varnost je ogrožena," je dodala.

Medijska svoboda in vladavina prava sta povezani, je dejala. Spregovorila je tudi o predlogu odhajajoče Evropske komisije, da se v okviru mehanizma za zaščito vladavine prava povežejo sredstva EU-ja in spoštovanje demokratičnih standardov. Sankcije bodo uvedene zgolj v primerih, ko "bomo resnično videli pomanjkanje nadzora nad denarjem ali zlorabe denarja", je poudarila.

Pojasnila je, da se je na položaju komisarke za pravosodje, ki ga je zasedala do zdaj, borila proti dezinformacijam in si prizadevala za izboljšanje transparentnosti glede političnega oglaševanja na spletu.

Po njenih besedah si je treba še prizadevati za več transparentnosti pri plačanem političnem oglaševanju in več jasnosti pri financiranju evropskih političnih strank. Zavzela se je tudi za celovit pristop k dezinformacijam, ki bo vključeval politične stranke, vlade, platforme, novinarje, raziskovalce in civilno družbo.